Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (23.676-23.700)



  1.      gemináta  -e ž () lingv. podvojen soglasnik
  2.      gémula  -e ž (ẹ̑) zool. droben, s trdnim ovojčkom obdan skupek celic sladkovodnih spužev za prezimovanje in za nespolno razmnoževanje: opazovati gemule pod mikroskopom
  3.      geo...  ali géo... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na Zemljo, zemljo: geocentričen, geofizika / geopolitičen
  4.      géobotánika  -e ž (ẹ̑-á) veda o geografski razširjenosti rastlin; fitogeografija
  5.      geóda  -e ž (ọ̑) min. majhna votlina v kamnini ali rudnini, delno ali popolnoma izpolnjena s kristali
  6.      geodétka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od geodet
  7.      geodétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na geodezijo, zemljemerski: vzgoja geodetskih strokovnjakov; znanstveni geodetski študij / geodetski inženir / naročilo za vsa geodetska dela
  8.      geodezíja  -e ž () veda o obliki zemlje in njenih razsežnostih: naloge geodezije; fakulteta za geodezijo / inženir geodezije / nižja geodezija ki se ukvarja z meritvami manjših površin in z izdelavo topografskih kart
  9.      geofág  -a m () med. kdor iz bolezenskega nagiba jé zemljo
  10.      geografíja  -e ž () veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem, zemljepis: študirati geografijo; gospodarska geografija Afrike; obča geografija; strokovnjak za geografijo / profesor geografije ♦ geogr. družbena geografija ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; fizična geografija ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; regionalna geografija
  11.      geográfka  -e ž () ženska oblika od geograf
  12.      geográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na geografijo, zemljepisen: geografski položaj dežele; geografska razširjenost rastlin; elementi geografskega okolja; politično—geografske razmere / geografska karta zemljevid; učenci določajo geografsko lego krajev na zemljevidu geografsko širino in dolžinogeogr. geografska dolžina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od začetnega poldnevnika, merjena na vzporedniku; geografski koordinati geografska dolžina in širina kake točke na zemeljskem površju; geografska širina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od ekvatorja, merjena na poldnevniku
  13.      geoíd  -a m () geogr. poenostavljena geometrična oblika zemlje
  14.      geológinja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od geolog
  15.      géomehánika  -e ž (ẹ̑-á) veda o lastnostih tal, ki so izpostavljena zunanjim vplivom
  16.      géomehánski  -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na lastnosti tal, ki so izpostavljena zunanjim vplivom: geomehanski poskus; sondažna dela in geomehanske preiskave
  17.      geométer  -tra m (ẹ̄) strokovnjak za geodezijo s srednjo izobrazbo, zemljemerec: društvo geodetskih inženirjev in geometrov
  18.      geometríja  -e ž () veda o lastnosti prostorov in njihovih delov: osnovni pojmi iz geometrije / včeraj smo imeli aritmetiko, danes pa geometrijo pouk geometrije // knjiž., s prilastkom geometrična oblikovanost, razporeditev: geometrija senc in luči / geometrija rim ♦ geom. evklidska geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici ena vzporednica; neevklidska ali hiperbolična geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic; opisna geometrija ki upodablja prostorske tvorbe v ravnini; prostorska geometrija stereometrija; ravninska geometrija planimetrija; jur. volilna geometrija v nekaterih državah določanje volilnih enot za volitve poslancev glede na koristi strank
  19.      geometríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na geometrijo: geometrijski liki; geometrijska tvorba; geometrijsko telo / geometrijska domača naloga ♦ mat. geometrijski dokaz; geometrijsko zaporedje zaporedje, pri katerem je količnik med dvema zaporednima členoma stalen // geometričen: tkanina z geometrijskimi vzorci geometríjsko prisl.: izmenične napetosti in upori se seštevajo geometrijsko ali vektorsko; ta slikar ljubi geometrijsko stroge površine
  20.      geometrízem  -zma m () um. likovno izražanje z geometrijskimi ploskvami, kompozicijami: v zgodnjesrednjeveški ornamentiki prevladujeta geometrizem in linearnost; geometrizem forme
  21.      geometrizírati  -am dov. in nedov. () dati čemu značilnosti geometrijskih tvorb: arhitekt je naravo v parku geometriziral geometrizíran -a -o: geometrizirani motivi živali; geometriziran ornament
  22.      géomorfologíja  -e ž (ẹ̑-) veda o oblikah zemeljske površine in njenih spremembah: geomorfologija, geofizika in oceanografija
  23.      géomorfolóški  -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na oblike zemeljske površine in njene spremembe: posebne geomorfološke razmere; geomorfološka zgodovina pokrajine / geomorfološko proučevanje reliefa
  24.      georgína  -e ž () grmičasta jesenska vrtna cvetlica z velikimi raznobarvnimi cveti: astre in georgine že cvetejo; rdeča georgina; gomolji georgin
  25.      géosinklinála  -e ž (ẹ̑-) geol. zelo velik podolgovat ugreznjen del zemeljske skorje, v katerega se stekajo reke in nanašajo vanj naplavine: velika sredozemska geosinklinala; dno geosinklinale

   23.551 23.576 23.601 23.626 23.651 23.676 23.701 23.726 23.751 23.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA