Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (2.351-2.375)


  1.      dokumentacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dokumentacijo: publikacija ima predvsem dokumentacijski značaj / dokumentacijski viri; dokumentacijsko gradivo / dokumentacijska služba ♪
  2.      dokumentalíst  -a m (ȋ) kdor opravlja dokumentacijo: dokumentalisti in informatorji; razpisati delovno mesto dokumentalista za tehnično dokumentacijo ♪
  3.      dokumentárec  -rca m (ȃ) publ. dokumentarni film: nagradili so dva najboljša dokumentarca; barvni dokumentarec o himalajskih vzponih; režiser je avtor številnih dokumentarcev ♪
  4.      dokumentáren  -rna -o prid. (ȃ) s katerim se kaj dokumentira, utemeljuje: dokumentarni podatki; dokumentarna literatura iz narodnoosvobodilnega boja; zbiranje dokumentarnega gradiva / delo ima razen umetniške vrednosti še dokumentaren pomen / dokumentarni film film iz posnetkov, narejenih v kraju, času, v katerem se dejanje godi ♪
  5.      dokumentáričen  -čna -o prid. (á) dokumentaren: dokumentarično gradivo / njegove ugotovitve imajo dokumentaričen pomen; razstava ima dokumentarično vrednost dokumentárično prisl.: delo dokumentarično prikazuje zgodovinske dogodke ♪
  6.      dokumentáričnost  -i ž (á) dokumentarnost: nehotena dokumentaričnost knjige ♪
  7.      dokumentaríst  -a m (ȋ) 1. ustvarjalec dokumentarnih filmov: to je sijajen dokumentarist; film znanega dokumentarista 2. redko dokumentalist: razpisati mesto dokumentarista ♪
  8.      dokumentárnost  -i ž (ȃ) značilnost dokumentarnega: roman je dragocen tudi zaradi svoje dokumentarnosti; zgodovinska dokumentarnost umetnine ♪
  9.      dokumênten  -tna -o prid. (ē) ki je za dokumente: tovarna dokumentnega papirja ♪
  10.      dokumentíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dokumentirati: dokumentiranje odločbe / dokumentiranje književnosti ♪
  11.      dokumentíranost  -i ž (ȋ) značilnost dokumentiranega: delo je še posebno pomembno zaradi svoje dokumentiranosti ♪
  12.      dokumentírati  -am dov. in nedov. (ȋ) izpričati, podpreti kaj z dokumenti, utemeljiti: gradivo je treba dokumentirati; dokumentirati prošnjo, vlogo; dokumentirati podatke z risbami in grafikoni; statistično dokumentirati gospodarsko stanje / svoja proučevanja je tudi fotografsko dokumentiral; pren. to delo dobro dokumentira svojo dobo dokumentíran -a -o: predlogi so zadostno dokumentirani; razprava je obširno dokumentirana ♪
  13.      dolbeníca  -e [u̯b] ž (í) redko dolbenka ♪
  14.      dólbenje  -a [u̯b] s (ọ́) glagolnik od dolbsti: dolbenje debel / dolbenje v skale ♪
  15.      dólbenka  -e [u̯b] ž (ọ̑) preprost čoln, izdolben iz enega debla: peljati se v dolbenki ♪
  16.      dolbílen  -lna -o [u̯b] prid. (ȋ) s katerim se dolbe: dolbilni stroj ♪
  17.      dolénjec  -jca m (ẹ́) 1. prebivalec spodnjega, dolnjega konca vasi: zbrali so se gorenjci in dolenjci 2. dolenjsko vino: pila sta dolenjca 3. pog. vlak, ki vozi na Dolenjsko: voziti se z dolenjcem ♪
  18.      dolénji  stil. dólenji -a -e prid. (ẹ̄; ọ̑) zastar. ki leži, je nižje; spodnji: dolenji konec vasi / dolenje dežele južne / Dolenja vas ♪
  19.      dólenjka  in dolénjka -e ž (ọ̑; ẹ́) nar. nabrano spodnje krilo, ki se v pasu priveže ♪
  20.      dolénjski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Dolenjce ali Dolenjsko: gričevnata dolenjska pokrajina; dolenjske izletniške točke; star. mahniti jo na dolenjsko stran Dolenjsko / dolenjska šegavost; dolenjsko narečje / dolenjsko vino / dolenjski vlak vlak, ki vozi na Dolenjsko ♪
  21.      dolénjščina  -e ž (ẹ́) dolenjsko narečje: govori v dolenjščini; vpliv dolenjščine na knjižni jezik ♪
  22.      doléten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko polnoleten: sin bo že kmalu doleten; postati doleten po zakonu ♪
  23.      dolgocéven  -vna -o [u̯g] prid. (ẹ̑) ki ima dolgo cev: tlačil je tobak v svojo dolgocevno pipo / dolgoceven top; dolgocevna puška ♪
  24.      dolgocvéten  -tna -o [u̯g] prid. (ẹ̑) bot., v zvezi dolgocvetni jeglič jeglič z dolgo venčno cevjo, rastoč na planinskih tratah, Primula halleri ♪
  25.      dolgočásen  -sna -o [u̯g] prid., dolgočásnejši (á ā) ki povzroča, ustvarja dolgočasje: dolgočasen članek, film; dolgočasen jesenski dan; ta kraj je dolgočasen; njegovo delo je zelo dolgočasno; življenje v mestu se mu je zdelo dolgočasno / dolgočasen človek / fant z dolgočasnim obrazom dolgočásno prisl.: dolgočasno govoriti / v povedni rabi bilo mu je dolgočasno ♪

   2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA