Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (23.494-23.518)


  1.      frkolínski  -a -o prid. (ȋ) ekspr. značilen za frkoline: frkolinski smeh; frkolinsko obnašanje / presneti frkolini frkolinski! ♪
  2.      frléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. nav. ekspr. zibaje se lahkotno letati: metulji frlijo okrog rož / ptič frli čez hišo leti; letaki so frleli po zraku 2. neurejeno izstopati iz celote: lasje mu frlijo na vse strani / obleka mu vsa frli 3. pog., ekspr. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: kmalu bo začel frleti frlèč -éča -e: frleči lasje ♪
  3.      frlíca  -e ž (í) nar. šala, čenča: Ali bi jo naj zato ubil, ker ima Zoltan dolg jezik in je neprestano v teh frlicah (F. Godina) ♪
  4.      frlínka  -e ž (ȋ) bot. užitna goba, zraščena iz številnih betov, ki imajo s strani nasajene klobučke; velika zraščenka ♪
  5.      frníkola  tudi frníkula -e ž (ȋ) steklena ali lončena kroglica za igranje otroške igre: frnikola se je zatrkljala v jamico; poriniti frnikolo; otrok se vrti kakor frnikola / otroci se igrajo na dvorišču frnikole se frnikolajo ♪
  6.      fródelj  -dlja m (ọ́) nar. zahodno posušene mlade veje z listjem za krmo; vejnik: leskov frodelj; frodelj za koze ♪
  7.      frondêrstvo  -a s (ȇ) knjiž., redko odporništvo, nezadovoljstvo, rovarjenje: intelektualno fronderstvo ♪
  8.      frónta  -e ž (ọ̑) 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti // publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti 2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov 4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače 5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak ● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsod ◊ gled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči ♪
  9.      frontáš  -a m (á) pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Osvobodilne fronte: zaveden frontaš ♪
  10.      fróntnik  -a m (ọ̑) ekspr. vojak, ki se bojuje na fronti: izkušen frontnik; pisma frontnikov ♪
  11.      fróntovec  -vca m (ọ̑) 1. pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Osvobodilne fronte: delaven frontovec; sestanek frontovcev iz celega okraja 2. ekspr. vojak, ki se bojuje na fronti: lačni frontovci ♪
  12.      frotté  in frote -ja [froté] m (ẹ̑) tekst. tkanina iz zankastega sukanca, tkana v platneni vezavi: obleka iz frottéja ♪
  13.      frtálja  -e ž (á) nar. zahodno jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi; cvrtje: pripravila mu je frtaljo ♪
  14.      frufrú  -ja m (ȗ) na čelo počesani, kratko pristriženi lasje: s slike je gledal droben obraz s frufrujem ♪
  15.      frúla  -e ž (ū) pri nekaterih južnoslovanskih narodih leseno ljudsko glasbilo, podobno flavti: igrati na frulo; pastirska frula; godec s frulo ♪
  16.      frustracíjski  in frustrácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na frustracijo: frustracijsko stanje ♦ psih. frustracijska toleranca sposobnost prenašanja frustracij brez neprilagojenega reagiranja, vedenja ♪
  17.      fruškogórski  -a -o prid. (ọ̑) agr., v zvezi fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore ♪
  18.      ftiziologíja  -e ž (ȋ) veda o pljučni tuberkulozi in njenem zdravljenju: pomen Kochovega odkritja v ftiziologiji ♪
  19.      ftiziológinja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od ftiziolog ♪
  20.      fúcati  -am tudi fúcati se -am se nedov. (ȗ) 1. igrati se otroško igro, pri kateri se navadno s kovanci spravlja manjši kovanec na določeno mesto: fucali so na šolskih klopeh; fucati pred poukom 2. igrati se otroško igro, pri kateri se mečejo kovanci in o dobitku odloča določena stran kovanca: zunaj so otroci fucali; fucali so za denar ♪
  21.      fúč  prid. neskl. (ȗ) pog., ekspr., v povedni rabi 1. uničen, propadel: čevlji so že fuč; pohištvo bo kmalu fuč; če bo vojna, bo vse fuč; z gostilno je fuč, izseliti se bo treba 2. ki je minil, prešel: fuč so mastni zaslužki; njena mladost je za zmeraj fuč ♪
  22.      fúga 1 -e ž (ú) muz. vokalna ali instrumentalna polifonska skladba, v kateri se pri vseh glasovih ponavlja določena tema: zaigral jim je Wagnerjevo fugo ♪
  23.      fúga 2 -e ž (ú) grad. presledek med dvema gradbenima elementoma, reža: fuge med ploščicami obloge / narediti lepe fuge ♪
  24.      fúks  -a m (ȗ) konj rjavkasto ali rumenkasto rdeče barve: kupil je mladega fuksa ♪
  25.      fúksa  -e ž (ȗ) kobila rjavkasto ali rumenkasto rdeče barve ♪

   23.369 23.394 23.419 23.444 23.469 23.494 23.519 23.544 23.569 23.594  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA