Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (2.326-2.350)


  1.      dohrepenéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. prenehati hrepeneti: srce je dohrepenelo dohrepenéti se s hrepenenjem doseči kaj: nobeden od njiju se ni dohrepenel do ideala ♪
  2.      dojemálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dojemanje: dojemalna sposobnost / dojemalni organi ♪
  3.      dójen  -jna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na dojenje: dojna doba // redko doječ: dojna mati / dojne svinje potrebujejo mešano krmo 2. nar. vzhodno ki ima, daje mleko; molzen: dojna krava ♪
  4.      dojênče  -ta s (é) knjiž., redko dojenček: joka kakor dojenče ♪
  5.      dojênček  -čka m (é) otrok do prvega leta starosti: previti dojenčka; zdrav in krepek dojenček; nega dojenčka; steklenička za dojenčka ♪
  6.      dojênec  -nca m (é) knjiž. dojenček: hraniti dojenca; jok dojencev ♪
  7.      dojênje  -a s (é) glagolnik od dojiti: dojenje je za otrokov razvoj zelo važno ♪
  8.      dojênka  -e ž (é) ženska oblika od dojenec: dojenka v zibelki je jokala na ves glas ♪
  9.      dojênski  -a -o (é) pridevnik od dojenec: dojenski jok ♪
  10.      dojílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dojenje: dojilna sposobnost ♪
  11.      dókajšen  in dokàjšen -šna -o prid. (ọ̑; ȁ) knjiž. precej velik, precejšen: maloobmejni promet je bil dokajšen ♪
  12.      dokázen  -zna -o prid. (ā) nanašajoč se na dokaz: obsežen dokazni material; dokazna listina; dokazno gradivo, sredstvo / njegovi očitki nimajo dokazne vrednosti ♦ jur. dokazni postopek; dokazno breme dolžnost dokazovanja, ki jo ima v civilnem postopku pravdna stranka, v kazenskem pa tožilec ♪
  13.      dokazílen  -lna -o prid. (ȋ) ki kaj dokazuje: dokazilna listina; zbrati dokazilno gradivo / ta pisma nimajo dokazilne moči / laboratorijska preiskava, ki jo opravimo na hitro, je manj dokazilna ♪
  14.      dokazoválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se dokazuje: dokazovalni postopek ♪
  15.      dokláden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na doklado: dokladni zavezanec ♪
  16.      doklícen  -cna -o (ȋ) pridevnik od doklic: doklicna razdalja ♪
  17.      dokolénica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., redko gamaša, golenica: obuti dokolenice; praporščak je udarjal s paličico po dokolenicah ♪
  18.      dokolénka  -e ž (ẹ̑) 1. nav. mn. nogavica, ki sega do kolen: nositi zelene dokolenke; obuti dokolenke; spletla mu je lepe volnene dokolenke 2. rabi se samostojno ali kot prilastek oblačilo, ki sega do kolen: irhaste dokolenke; hlače dokolenke; suknja dokolenka 3. nav. mn., redko gamaša, golenica: obul si je čevlje in nataknil dokolenke ♪
  19.      dokolénski  -a -o prid. (ẹ̑) ki sega do kolen: nosil je dokolenske hlače; dokolenska suknja / dokolenski škornji; dokolenska fotografija ♦ med. dokolenska mavčna obveza ♪
  20.      dokomólčen  -čna -o [u̯č] prid. (ọ̑) ki sega do komolcev: dokomolčne rokavice / dokomolčni rokavi ♪
  21.      dokônčen  -čna -o prid. (ó) 1. narejen, izveden do konca: pripraviti dokončni načrt; dokončen proizvod; dokončna montaža / dokončna zmaga / delo dobiva dokončno podobo 2. ki se ne da spremeniti; nepreklicen, neovrgljiv: odločba ustavnega sodišča je dokončna; sodba je dokončna / ustvaril si je dokončno mnenje; zavzeti dokončno stališče ∙ publ. o tem pojavu znanstveniki še niso izrekli dokončne besede pojav še ni popolnoma raziskan dokônčno prisl.: dokončno oblikovati; kdo bo o tem dokončno odločal? športno igrišče je treba dokončno urediti; dokončno redigirana drama; sam.: nočem trditi kaj dokončnega; ni še nič dokončnega ♪
  22.      doktrinálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na doktrino: doktrinalna trditev / doktrinalna nasprotja ♪
  23.      doktrináren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na doktrino: doktrinarna razlaga zakona; trditev doktrinarnega krščanstva / slabš.: profesorjeva doktrinarna vnema; znanost ne sme biti doktrinarna doktrinárno prisl.: govori suho, doktrinarno ♪
  24.      dokumènt  -ênta m (ȅ é) 1. listina z uradno veljavnostjo: dokumenti so v redu; predložiti je treba osebno izkaznico in druge dokumente; ponarediti, pregledati dokumente; ni se mogel zaposliti, ker ni imel potrebnih dokumentov; ustavni dokument; dokument o šolanju / deklaracija je dokument mednarodnega značaja 2. kar kaže, potrjuje resničnost ali obstoj česa: našli so tudi obremenilne dokumente; zgodovinski dokument; pren. narodopisno blago je dokument ljudske kulture; ta drama je dokument svoje dobe ♪
  25.      dokumentácija  -e ž (á) 1. glagolnik od dokumentirati: trditev je potrebna dokumentacije; obširna, vsestranska dokumentacija / ekonomska dokumentacija // redko dokumenti, listine: vojaška dokumentacija; dokumentacija poslanega blaga 2. podatki in strokovna literatura v zvezi z določenim delom, vprašanjem: za gradnjo šole so že pripravili potrebno dokumentacijo; za investicijske kredite je treba predložiti izčrpno dokumentacijo; izdelati, overiti tehnično dokumentacijo; objavili so dokumentacijo o podelitvi Nobelovih nagrad // zbiranje takih podatkov in literature: dokumentacija se je v zadnjem času močno razmahnila; oddelek za dokumentacijo ♪

   2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA