Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (22.776-22.800)


  1.      embriologíja  -e ž (ȋ) nauk o razvoju organizma od oploditve do rojstva: eksperimentalna embriologija; izsledki embriologije ♪
  2.      embriolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na embriologijo: embriološki inštitut / embriološki razvoj embrionalen ♪
  3.      emêritus  -a m (ȇ) knjiž., kot zapostavljeni pristavek k naslovu kdor kot upokojenec ohranja svoj naslov: biti dekan, profesor emeritus ♪
  4.      emerzíja  -e ž (ȋ) astr. konec zakritja nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom ali z njegovo senco ♪
  5.      emfáza  -e ž (ȃ) knjiž. močna čustvena vznemirjenost zaradi navdušenja; zanos, vznesenost: govornika je zaneslo v emfazo / opera se zaključi s posebno glasbeno emfazo ◊ lingv. izrazito poudarjanje posameznih zlogov ali besed zaradi določenega namena; lit. besedna figura, ki da besedi globlji pomen, kot ga ima v navadni rabi ♪
  6.      emfizém  -a m (ẹ̑) med. 1. povečanje pljuč zaradi bolezenske razširitve pljučnih mehurčkov: kronični emfizem; umrl je za pljučnim emfizemom 2. bolezenska napihnjenost tkiva z zrakom: podkožni emfizem ♪
  7.      emigránt  -a m (ā á) kdor se izseli v tujino, zlasti iz političnih vzrokov; begunec, izseljenec: emigranti so izdajali svoj časopis; amnestija za večino vojnih in povojnih emigrantov; ob revoluciji se je razkropilo po svetu veliko ruskih emigrantov / ekonomski emigrant; verski emigrant ♪
  8.      emigrántka  -e ž (ā) ženska oblika od emigrant; begunka, izseljenka: ruska politična emigrantka ♪
  9.      emigrántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na emigrante ali emigrantstvo: emigrantski časopis; emigrantska organizacija / težko prenaša emigrantsko življenje / emigrantska vlada vlada, ki zaradi okupacije ali izgube oblasti v državi deluje v tujini ♪
  10.      emigrántstvo  -a s (ā) emigrantsko življenje: poskusil je bedo emigrantstva / razlaga svoje pojmovanje emigrantstva emigracije, izseljevanja ♪
  11.      emisíja  -e ž (ȋ) 1. fin., navadno z rodilnikom dajanje, izročitev denarja, vrednostnih papirjev ali vrednotnic v obtok, v promet, izdaja: vlada je napovedala emisijo državnih obveznic; emisija bankovcev, denarja; emisija znamk // količina naenkrat izdanega denarja, vrednostnih papirjev ali vrednotnic: kreditirati iz dodatne emisije; potreba po novih emisijah denarja; lanska emisija znamk vsebuje tudi serijo z žuželkami 2. fiz. oddajanje valov, delcev, sevanje: emisija radijske antene / emisija svetlobe / termična emisija izhajanje elektronov iz močno segretih kovin 3. knjiž. (radijska, televizijska) oddaja: gledalci obalnih krajev so lahko takrat gledali le tuje emisije; ukinili so vse govorne emisije / radijska, televizijska emisija ♪
  12.      emisíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na emisijo: emisijski posel / emisijski tečaj cena nekaterih vrednostnih papirjev ob izdaji; emisijska banka banka, pooblaščena za izdajanje denarja / letni emisijski načrt poštne direkcije ♦ fiz. emisijski spektrum atoma spektrum svetlobe, ki jo oddajajo atomi v razredčenih plinih; num. emisijski znak znak na kovancu ali bankovcu, značilen za določeno izdajo ♪
  13.      emitíranje  -a s (ȋ) glagolnik od emitirati: emitiranje denarja / emitiranje elektronske glasbe ♪
  14.      emitírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. fin. dajati denar, vrednostne papirje ali vrednotnice v obtok, v promet, izdajati: emitirati denar; emitirati obveznice ljudskega posojila 2. fiz. oddajati valove, delce, sevati: antena emitira; radij emitira helijeva jedra 3. knjiž. oddajati (po radiu, televiziji): oddajo so prvič emitirali pred dvema letoma ♪
  15.      emócija  -e ž (ọ́) knjiž., navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem; čustvo: obvladati emocijo; pesem je nastala iz emocije; močna, silovita, velika emocija; dejanje pod vplivom trenutne emocije / umetniška emocija ♪
  16.      emocionálnost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost emocionalnega, čustvenost: emocionalnost pisateljevih črtic / njegove pesmi so prežete z močno emocionalnostjo; pesnik je človek s povečano emocionalnostjo ♪
  17.      emotívnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost emotivnega, čustvenost: emotivnost pesmi ♪
  18.      empír  -a m (ȋ) klasicistični umetnostni slog v začetku 19. stoletja, po izvoru iz Francije: mestno središče je grajeno v stilu empira in neoklasicizma / soba v empiru opremljena s pohištvom v tem slogu // doba tega sloga: stavbe iz empira ♪
  19.      empíričnost  -i ž (í) lastnost, značilnost empiričnega, izkustvenost: empiričnost metode ♪
  20.      empiríja  -e ž (ȋ) spoznavanje, ki temelji na čutnem dojemanju, opazovanju, izkustvo: ugotoviti s pomočjo empirije; uporabnost tega principa temelji zgolj na empiriji / svet idej in svet empirije / esej uporablja empirijo in intuicijo // spoznanja, ugotovitve, ki temeljijo predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju: empirija dokazuje, da je tak način zdravljenja še najuspešnejši ♪
  21.      empírik  -a m (í) 1. znanstvenik, ki uporablja empirično metodo: teoretiki in empiriki 2. kdor se zavestno omejuje samo na neposredna, čutna izkustva: kmet je empirik 3. filoz. empirist: čist empirik ♪
  22.      empiríst  -a m (ȋ) filoz. predstavnik empirizma: bil je eden prvih empiristov; skrajni empiristi ♪
  23.      empírski 2 -a -o prid. (ȋ) zastar. empiričen: do takšnih ugotovitev je prišel po empirski poti ♪
  24.      empóra  -e ž (ọ̑) um. z ograjo ali loki ograjen nadstropni prostor v cerkvi: arkadne empore; freske z zahodne empore ptujske proštijske cerkve ♪
  25.      emulgírati  -am dov. in nedov. (ȋ) kem. razpršiti tekočino v drugi tekočini, v kateri se ne topi: detergenti emulgirajo maščobo; nepreh. olje emulgira v raztopini detergenta ♪

   22.651 22.676 22.701 22.726 22.751 22.776 22.801 22.826 22.851 22.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA