Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (22.719-22.743) 
- eléktriški -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je v posredni zvezi z elektriko: elektriška stroka; elektriško gospodarstvo, podjetje / elektriška merska enota 2. zastar. električen: elektriški tok / elektriška luč, peč ♪
- eléktriti -im nedov., eléktren (ẹ̑) elektr. delati kaj električno: elektriti ebonitno palico ♪
- elektrizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dovajati električni tok v organizem, kjer povzroča krče: elektrizirati roko; dali so se elektrizirati / likalnik elektrizira povzroča krče, ker električni deli v njem niso dobro izolirani / brezoseb. ob udarcu ga je v komolcu elektriziralo imel je neprijetne občutke, kakršne povzroča v organizmu električni tok 2. ekspr. močno vznemiriti, razvneti: govornik je elektriziral občinstvo; pesem jih je elektrizirala elektrizíran -a -o: elektrizirana množica; kot elektriziran je šinil kvišku / elektrizirani odnosi med ljudmi napeti, nepomirjeni ♪
- elektro... ali eléktro... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na elektriko a) s tujko v drugem delu: elektroakustika, elektroinštalacije, elektropozitiven b) z domačo besedo v drugem delu: elektrooprema in elektro oprema ♪
- elektróda -e ž (ọ̑) teh. električni prevodnik, ki se rabi za dovajanje ali odvajanje električnega toka v snov ali iz snovi: vtakniti elektrodi v elektrolit; kovinska, oglena, platinska elektroda; konica elektrode / gola elektroda brez mineralne obloge; oplaščena elektroda z mineralno oblogo; varilna elektroda taljiva elektroda, navadno z mineralno oblogo za obločno varjenje; netaljiva elektroda, navadno za uporovno varjenje ♦ elektr. negativna elektroda katoda; pozitivna elektroda anoda ♪
- eléktrodiagnóstika -e ž (ẹ̑-ọ́) med. ugotavljanje bolezni z električnim tokom: elektrodiagnostika pri srčnih in možganskih boleznih // žarg. oddelek v bolnici z ustreznimi napravami za tako ugotavljanje: oddelek za poškodbe, rentgen in elektrodiagnostika so v istem nadstropju ♪
- elektroforéza -e ž (ẹ̑) kem. gibanje naelektrenih, v tekočini razpršenih koloidnih delcev v električnem polju ♪
- eléktrogospodárstvo in eléktro gospodárstvo -a s (ẹ̑-ȃ) gospodarska panoga, ki se ukvarja s proizvajanjem električne energije in oskrbovanjem z njo: industrija, rudarstvo in elektrogospodarstvo; zakon o elektrogospodarstvu ♪
- eléktrokár -a m (ẹ̑-ȃ) elektr. transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev; akumulatorski voziček ♪
- eléktrokoagulácija -e ž (ẹ̑-á) med. skrknjenje tkiva z električnim tokom ♪
- eléktrokorúnd -a m (ẹ̑-ȗ) kem. v elektropeči pridobljen kosast aluminijev oksid za izdelavo brusilnih izdelkov ♪
- elektrolít -a m (ȋ) 1. kem. snov, ki raztopljena ali staljena v obliki ionov prevaja električni tok: kisline, baze in soli so elektroliti; močni, šibki elektroliti; prehod električnega toka skozi elektrolit 2. žarg. elektrolitni kondenzator: zamenjati elektrolite in upore v radijskem sprejemniku ♪
- elektrolítski -a -o prid. (ȋ) teh. 1. nanašajoč se na elektrolit: elektrolitska celica / elektrolitsko rafiniranje ♦ kem. elektrolitska disociacija razpad molekul elektrolita v ione 2. elektrolizen: elektrolitski baker elektrolítsko prisl.: elektrolitsko prekrivati predmete s kovinsko plastjo ♪
- eléktrometalurgíja -e ž (ẹ̑-ȋ) metalurgija, ki uporablja električno energijo za pridobivanje in čiščenje kovin: bogate vodne sile so osnova za elektrometalurgijo ♪
- elektrométer -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje električnega potenciala ♪
- eléktromontêr -ja m (ẹ̑-ȇ) kdor se poklicno ukvarja z napeljavanjem in popravljanjem električnega omrežja in napeljav: izučen elektromonter ♪
- eléktromotór -ja m (ẹ̑-ọ̑) stroj za spreminjanje električne energije v mehansko: žago poganja elektromotor; deli elektromotorja ♪
- eléktromotórček -čka m (ẹ̑-ọ̑) manjšalnica od elektromotor: model z vgrajenim elektromotorčkom ♪
- elektrón -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec z negativnim električnim nabojem: elektroni in protoni; usmeriti curek elektronov; kroženje negativnega elektrona okrog pozitivnega jedra / pozitivni elektron pozitron; prosti elektron ki ni vezan na strukturo atoma; valenčni elektron ki sodeluje pri vezavi atoma v molekuli ♪
- elektrónka -e ž (ọ̑) elektr. žarnici podobna priprava, v kateri posredujejo elektroni prehod električnega toka: zamenjati elektronko; uporaba elektronk v kibernetiki; radijski aparat s šestimi elektronkami / Braunova elektronka v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; plinska elektronka katere električne lastnosti so bistveno odvisne od ionizacije plina v njej; snemalna elektronka ki spreminja optične slike v električne televizijske signale; vakuumska elektronka pri kateri sta anoda in katoda v brezzračnem prostoru ♪
- elektrónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na elektrone ali elektroniko: elektronski curek; elektronski mikroskop; elektronski telegrafski sistem; elektronski stroj za prevajanje; elektronski volt elektronvolt ♦ elektr. elektronski računalnik; elektronska cev elektronka; elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; muz. elektronska glasba glasba, katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah ♪
- elektrónvólt -a m (ọ̑-ọ̑) fiz. enota za merjenje energije atomov, elektronov in sorodnih delcev ♪
- eléktropéč in eléktro péč -í ž (ẹ̑-ẹ̑) metal. peč za ogrevanje in taljenje kovin z električno energijo: v železarni je začela obratovati nova elektropeč ♪
- eléktroplávž in eléktro plávž -a m (ẹ̑-ȃ) metal. plavž, v katerem se za taljenje rude uporablja električna energija: zgraditi elektroplavž; oprema za elektroplavž ♪
- elektroskóp tudi elektroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) fiz. priprava za ugotavljanje naelektrenosti kakega telesa: ob dotiku se listek elektroskopa odkloni ♪
22.594 22.619 22.644 22.669 22.694 22.719 22.744 22.769 22.794 22.819