Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (2.226-2.250)


  1.      disidènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. kdor se odcepi od svoje skupine, organizacije: disidenti so začeli izdajati svoj časopis; politični disident; disident stranke / pojav meščanskega disidenta ♪
  2.      disidêntski  in disidéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od disident: disidentska skupina ♪
  3.      disjunktíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na disjunkcijo: disjunktivna sodba; disjunktivno vprašanje ♦ lingv. disjunktivni števnik števnik, ki opozarja na različnost štetega; ločilni števnik; disjunktivno priredje priredje, v katerem se stavki med seboj izključujejo; ločno priredje ♪
  4.      diskéten  -tna -o prid. (ẹ̑) elektr., navadno v zvezi disketna enota del računalnika, ki omogoča pisanje podatkov na diskete in branje z njih ♪
  5.      diskónten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na diskont: povišati diskontno mero / diskontni kredit kredit, pri katerem se obresti vnaprej odtegnejo; diskontna denarna politika državno določanje obrestne mere, po kateri banka odkupuje menice ♪
  6.      diskordánten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diskordanco: diskordantni skladi / diskordantna lega ♪
  7.      diskrecionáren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diskrecija 2: diskrecionarno delovanje upravnih organov / diskrecionarna pravica ♪
  8.      diskrepánten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. nesoglasen, neskladen, nasproten: diskrepantni interesi ♪
  9.      diskréten 1 -tna -o prid., diskrétnejši (ẹ̑) 1. ki ne govori o kočljivih, zaupnih stvareh: diskreten človek; bil je diskreten in je molčal; obljubim ti, da bom ostal diskreten / zastavil mu je diskretno vprašanje / diskretno vedenje taktno, obzirno / hvaležen sem vam za to diskretno sporočilo zaupno 2. ki s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa; nevsiljiv, nevpadljiv: diskreten vzorec blaga; diskretna razsvetljava; diskretna reklama / uporabljati diskreten parfum / diskreten lokal diskrétno prisl.: oblačiti se diskretno in elegantno; diskretno pripovedovati o dogodku ♪
  10.      diskréten 2 -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ločen drug od drugega: pegice na tem delu obraza so diskretne ◊ mat. diskretna množica množica točk, katerih medsebojne razdalje so večje od 0 ♪
  11.      diskurzíven  -vna -o prid. (ȋ) filoz. ki se opira na razumsko, logično razčlenjevanje: diskurzivno mišljenje, spoznavanje ♪
  12.      diskutabílen  -lna -o prid. (ȋ) publ. o katerem bi bilo treba, bi se dalo diskutirati, nerazčiščen: nekatera vprašanja so še diskutabilna ♪
  13.      dismenoréja  -e ž (ẹ̑) med. menstruacija s krči in bolečinami ♪
  14.      disonánčen  -čna -o prid. (ȃ) disonanten: disonančni akordi / disonančen gledališki repertoar ♪
  15.      disonánten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na disonanco: disonanten akord / disonantna glasba / disonantni elementi v noveli ♪
  16.      disparáten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. ki nima s čim drugim nič skupnega; nezdružljiv, različen: disparatni pojmi; na sliki se družijo realno disparatni predmeti; miselnost obeh znanstvenih del je popolnoma disparatna ♪
  17.      dispénza  -e ž (ẹ̑) knjiž. oprostitev od zakonskih predpisov ali obveznosti, spregled: dobiti, podeliti dispenzo; prositi za dispenzo; ženitna dispenza ♪
  18.      dispenzácija  -e ž (á) knjiž. podelitev dispenze: papeževa dispenzacija ♪
  19.      dispenzatórij  -a m (ọ́) zastar. uradni farmacevtski priročnik, ki vsebuje osnovne podatke o zdravilnih surovinah, njihovem predelovanju v zdravila in navodila za kontrolo zdravil; farmakopeja ♪
  20.      dispenzírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. dati dispenzo, spregled: dispenzirati koga od izpolnitve kake dolžnosti 2. farm. pripraviti in izdati zdravilo ♪
  21.      dispéptičen  -čna -o (ẹ́) pridevnik od dispepsija: dispeptične težave ♪
  22.      dispêrzen  -zna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na disperzija 1: disperzno stanje / disperzni sistem disperzija; disperzna faza snov, ki je razpršena v drugi snovi ♪
  23.      dispnóičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na dispnoo: dispnoičen bolnik / dispnoično dihanje ♪
  24.      disponènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) uslužbenec, ki je pooblaščen samostojno voditi kako poslovno področje podjetja: biti vozovni disponent pri železnici ♪
  25.      dispozitíven  -vna -o prid. (ȋ) jur. ki vsebuje izrek: dispozitivni del odločbe, sodbe / dispozitivna listina listina, s katero se ustanovi ali ugotovi kaka pravna pravica ♪

   2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA