Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (21.926-21.950)



  1.      dotakníti se  in dotákniti se -em se dov. ( á) 1. približati se tako, da pride do dotika, stika: v pozdrav se je dotaknil čepice; dotaknila se me je in me pobožala; dotakniti se rane; skakalec se je pri doskoku dotaknil tal z rokami; dotakniti se s prsti; nalahko se dotakniti / konici sabelj sta se dotaknili; vrv se je dotaknila tal; pren. nikoli se ga ni dotaknila ljubezen; misel se ga je rahlo dotaknila // ekspr., z nikalnico izraža, da dejanje, ki izhaja iz osebka, (še) ni nastopilo: skedenj je že gorel, hiše se pa ogenj še ni dotaknil; gozd je čudovit, sekira se ga še ni dotaknila / jedi se ni niti dotaknil; pren. novi čas se ga ni niti dotaknil ∙ ekspr. noben moški se je še ni dotaknil ni imel z njo spolnih odnosov; ekspr. fant je pošten, nikoli se ne dotakne česa tujega ne vzame, ne ukrade 2. publ. na kratko, nekoliko spregovoriti o čem: govornik se je mimogrede dotaknil še tega vprašanja; z nekaj besedami se je dotaknil tudi položaja v svetu / v svoji razpravi se je dotaknil problema izseljencev 3. ekspr. rahlo udariti: če se me le dotakneš, ti bom vrnil; niti s prstom se te ne smejo dotakniti
  2.      dotêči  -têčem dov., dotêci dotecíte; dotékel dotêkla (é) 1. s tekom priti do koga, ki gre spredaj: ženska ga je dotekla pred hišo; na konju ga je z lahkoto dotekel; v finalu njegov konj ni mogel doteči tekmeca; pren., ekspr. doteklo ga je odrešilno spoznanje 2. star. miniti, izteči se: čas hitro doteče; kmalu ti bo doteklo življenje ∙ njegova ura je dotekla umrl je; kmalu bo umrl
  3.      dotegníti  in dotégniti -em dov. ( ẹ́) zastar. nadomestiti: zamujenega časa ne boš nikoli dotegnil
  4.      dotéhtati  -am dov. (ẹ̑) končati tehtanje: prodajalka je dotehtala; pren. nisem še dotehtal njene cene
  5.      dotékati  -am nedov. (ẹ̑) tekoč prihajati kam: kri doteka v srce; voda doteka s pobočij v dolino / ob vzhodnih vetrovih dotekajo nad naše kraje hladne zračne gmote; pren. na univerze doteka čedalje več maturantov; sredstva v sklad dotekajo počasi dotekajóč -a -e: dotekajoča voda
  6.      dotíčnik  -a m () pisar. oseba, o kateri se govori, nanjo misli; ta, tisti (človek): dotičnik je hotel po vsej sili k nam; dotičnika bo zadela huda kazen
  7.      dotihotápiti se  -im se dov.) pritihotapiti se: kakor bi se namenil krast, se je dotihotapil k oknu
  8.      dotík  -a m () kratkotrajno, popolno približanje: začutiti rahel dotik; redke snežinke so se pri dotiku z zemljo raztopile; opozoriti z dotikom roke / hruške so na dotik že mehke; pren. neprijeten dotik s človeško brezčutnostjo ∙ publ. priti v dotik z drugimi deželami spoznati jih, seznaniti se z njimi; z delavci prihaja vsak dan v dotik se shaja, se druži, govori z njimielektr. napetost dotika napetost, ki se pojavi ob okvari na kovinskih delih električnih naprav in deluje na človeka ob dotiku; med. okužba z dotikom
  9.      dotikalíšče  -a s (í) geom. točka, v kateri se premica ali ravnina dotika krivulje ali ploskve: dotikališče tangente; pren. dotikališča med kulturami in narodi
  10.      dotíkati se  -am se nedov. () 1. biti tako blizu česa, da pride do dotika, stika: veje se dotikajo; ne dotikaj se rane; z glavo se je dotikal stropa; pesn. zarja se je dotikala najvišjih vrhov ♦ geom. imeti v skupni točki skupno tangento 2. publ. na kratko, nekoliko govoriti o čem: dotikati se problemov; v živahnem razgovoru se je dotikal najrazličnejših vprašanj / pogovor se je dotikal dnevnih dogodkov 3. redko tikati se, zadevati: odločijo naj tisti, ki se jih to najbolj dotika dotikáje se: tekla je lahkotno, komaj dotikaje se tal dotikajóč se -a -e: ptica leti nizko, skoraj dotikajoč se gladine; dotikajoče se točke
  11.      dotikljáj  -a m () ekspr. dotik: vznemiri ga vsak njen dotikljaj; zdrzne se ob najmanjšem dotikljaju; opozoril ga je z dotikljajem roke
  12.      dotípati  -am in -ljem dov. ( ) s tipanjem seči do česa, najti kaj: dotipal je njeno roko; segel je v žep in dotipal zavojček; v temi sta dotipala vrata / dotipala se je do vžigalic dotípati se s tipanjem priti kam: v temi se je dotipal do vrat; v snežnem metežu so se dotipali do zavetja; s težavo se dotiplje k oknu; komaj se je dotipala v kuhinjo; redko ni se mogel dotipati vrat // knjiž. z razmišljanjem priti do česa: dotipali smo se do umetniških potez pesnikove osebnosti; dotipati se do osnovnih tez referata / ne more se dotipati do jasnosti
  13.      dotípkati  -am dov. () 1. končati tipkanje: tipkarica je dotipkala dopis 2. dodatno, zraven natipkati: dotipkaj še dve vrstici
  14.      dotíranje  -a s () glagolnik od dotirati1: družbeno dotiranje izobraževanja odraslih; dotiranje ustanov; spremeniti sistem dotiranja
  15.      dotírati 1 -am nedov. in dov. () dajati dotacijo: družba dotira znanstveno delo; dotirati gledališče, revijo, raziskovalne ustanove; dotirati iz sklada dotíran -a -o: dotirane družbene dejavnosti; festivalske prireditve bodo morale biti dotirane
  16.      dotís  -a m () zal. nespremenjen dodaten natis kakega dela v okviru z avtorjem dogovorjene naklade
  17.      dotískati  -am dov. (í) 1. končati tiskanje: dotiskati roman 2. dodatno, zraven natisniti: dotiskali so še tisoč izvodov dotískan -a -o: dotiskana pola; knjiga bo kmalu dotiskana
  18.      dotiskováti  -újem nedov.) 1. približevati se koncu tiskanja: znamke že dotiskujejo 2. dodatno, zraven tiskati: dotiskovati so morali še inicialke
  19.      dotléj  in dotlèj prisl. (ẹ̑; ) do takrat: prišel je v kraj, ki ga dotlej še ni videl; počakaj dotlej, da se vrnejo domači; delajo vse dotlej, dokler ne dobijo zamene
  20.      dotléjšnji  -a -e prid. (ẹ̄) redko dotakraten, dotedanji: dotlejšnja podoba o pisatelju / dotlejšnje življenje
  21.      dotléti  -ím dov., dotlì (ẹ́ í) prenehati tleti: poleno je dotlelo
  22.      dotočíti  -tóčim dov. ( ọ́) dodatno, zraven natočiti: vzela je steklenico in mu dotočila vina v kozarec
  23.      dotòk  -óka m ( ọ́) glagolnik od dotekati ali doteči: pospešiti dotok krvi; dotok bencina; dotok in odtok vode / zagotoviti reden dotok finančnih sredstev; dotok študentov na pravno fakulteto; dotok mladih ljudi v mesto
  24.      dotrájati  -am dov. () zaradi dolge rabe, obstajanja postati neuporaben, neprimeren: hiše so že dotrajale; vodovodna napeljava je dotrajala dotrájan -a -o: čakalnica s starim, dotrajanim inventarjem; leseni stebri so bili dotrajani; opustili so prevoz na dotrajani progi
  25.      dotrobíti  in dotróbiti -im dov. ( ọ́) končati trobljenje: trobentač je dotrobil

   21.801 21.826 21.851 21.876 21.901 21.926 21.951 21.976 22.001 22.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA