Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (21.794-21.818)


  1.      domoródec  -dca m (ọ̑) 1. kdor je po izvoru od tam, kjer živi: domorodci in priseljenci; domorodci v Polineziji; raziskovati jezik domorodcev; navezati stike z domorodci 2. zastar. rodoljub, domoljub: pesnik je bil iskren domorodec ♪
  2.      domotóžje  -a s (ọ̑) hrepenenje po domu, domovini: v tujini ga je mučilo, razjedalo domotožje / fant ima domotožje toži se mu po domu, po domačih / prevzelo ga je domotožje po domačih hribih ♪
  3.      domóv  stil. domú prisl. (ọ̄; ū) v domačo hišo, v svoje stanovanje: iti, nesti, odpraviti se domov; spraviti pšenico domov; pisati domov ženi; domov gredé; na poti domov / domov k bratu; elipt.: mudi se mi domov; ne najde domov; domov bi rada; ti ne znaš nikdar domov; otroci silijo domov ∙ pastir žene živino domov v domači hlev; domov ima kake četrt ure do doma; v službi ima toliko dela, da ga jemlje tudi domov da dela za službo tudi doma; ekspr. za hip je pogledal, skočil domov za malo časa se je ustavil doma; žarg., igr. spraviti vse kralje domov dobiti, vzeti vse kralje // v domači kraj, v domačo deželo: izseljenci se vračajo domov ♪
  4.      dómovec  -vca m (ọ̑) žarg., šol. učenec, ki stanuje v (dijaškem) domu: domovci so si sami uredili športno igrišče ♪
  5.      domovína  -e ž (í) 1. dežela, v kateri se je kdo rodil, v kateri prebiva: zapustiti domovino; vrniti se v domovino; umreti za domovino; nova, stara domovina; domovina starih Slovanov; obramba domovine; ljubezen do domovine / ožja, širša domovina; pren., ekspr. domovina kave; Anglija je domovina nogometa ∙ knjiž. domovina ga kliče mora v vojno, k vojakom; pog., ekspr. da, tako bom napravil in domovina bo rešena stvar bo opravljena, urejena 2. zastar. dom, hiša: kupil je novo domovino ♪
  6.      domovinoljúbje  -a s (ȗ) zastar. ljubezen do doma, domovine: mladina se je vzgajala v domovinoljubju ♪
  7.      domovínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na domovino: gojiti v učencih domovinski čut; domovinska dolžnost, ljubezen; domovinska nesreča / domovinska vojna vojna za obrambo domovine po neizzvanem napadu ● ta beseda je že dobila domovinsko pravico se je razširila, uveljavila ◊ jur. domovinski list do 1945 listina, s katero se komu potrdi domovinska pravica; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; domovinska pravica do 1945 pristojnost v določeno občino; lit. domovinska pesem pesem, ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine ♪
  8.      domovínstvo  -a s (ȋ) 1. knjiž. pripadnost domovini: v vsakem stavku poudarja domovinstvo / roman kaže globoko domovinstvo ljubezen do domovine 2. jur., do 1945 pristojnost v določeno občino: podeliti, pridobiti si domovinstvo; potrdilo o domovinstvu; pren. domovina mu ni priznala domovinstva ♪
  9.      domóvje  -a s (ọ̑) 1. star. dom, hiša: kupil si je lepo domovje; njegovo domovje je bilo sezidano na skalo; v bregu je opazil obrise samotnega domovja / samci teh živali le redko zapustijo svoje domovje bivališče 2. zastar. domovina: žrtvovali so tudi življenje za svoje domovje ♪
  10.      dómovka  -e ž (ọ̑) žarg., šol. učenka, ki stanuje v (dijaškem) domu: študentke domovke imajo boljše učne uspehe kot tiste, ki se vozijo ♪
  11.      domoznánec  -nca m (ȃ) kdor se ukvarja z domoznanstvom: knjiga je zanimiva zlasti za domoznance in genealoge ♪
  12.      dómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dom 2: domski inventar; domska knjižnica; domsko dvorišče / domska disciplina, oskrba, vzgoja / domski otrok v domu vzgojen in odrasel ♪
  13.      dón 1 -a m (ọ̑) 1. glas donečega predmeta: zvon ima lep don 2. zastar. donenje: iz stolpa se glasi don zvonov ♪
  14.      dón 2 -a m (ọ̑) v španskem in italijanskem okolju gospod: ošaben don / neskl., kot pristavek k imenu plemiča, duhovnika pri don Kihotu ♪
  15.      dóna  in dónna -e [dona] ž (ọ̑) navadno pristavek k imenu plemkinje, v italijanskem okolju gospa: dona Luiza ♪
  16.      donašálka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki kaj prinaša: donašalka vode ♪
  17.      donášati  -am nedov. (ȃ) raba peša 1. dajati, prinašati korist: gostilna mu veliko donaša; služba mu ne donaša dovolj / glavnica mu donaša lepe obresti; trgovina donaša največ dobička 2. prinašati, nositi: čebele donašajo cvetni prah; donašati hrano, vodo; iz mesta mu donaša knjige; pren. življenje mu donaša skrbi ♪
  18.      donatíst  -a m (ȋ) rel. pripadnik starokrščanske verske sekte, imenovane po škofu Donatu ♪
  19.      donátor  -ja m (ȃ) knjiž. kdor daruje, podari kak večji (umetniški) dar, zlasti cerkvi: na oltarni sliki je upodobljen tudi donator / bil je med donatorji nove ustanove darovalci ♪
  20.      donátorica  -e ž (ȃ) knjiž. ženska, ki daruje, podari kak večji (umetniški) dar, zlasti cerkvi ♪
  21.      donátorski  -a -o (ȃ) pridevnik od donator: na cerkveni sliki je opaziti tudi donatorske portrete ♪
  22.      dónda  -e ž (ọ̑) 1. slabš. veliko, nerodno dekle: vaške donde // ekspr. doraščajoča oseba ženskega spola; dekle: taka donda bi se že lahko sama obula; zdaj nisi več majhna, saj si že cela donda 2. nar. igrača, ki predstavlja deklico; punčka: deklica se igra s svojo dondo ♪
  23.      donések  -ska m (ẹ̑) 1. s čimer kdo k čemu prispeva, zlasti v znanosti, umetnosti: študija je tehten donesek k razumevanju pisateljevega dela; članek je zanimiv donesek za zgodovino slovenske kulture; Prešernov donesek v slovensko poezijo 2. zastar. denarna vsota ali kakšna stvar, ki se za kaj da, prispeva; prispevek: plačevati mesečni donesek; prostovoljni doneski ♪
  24.      donêsti  -nêsem dov., donésel donêsla (é) 1. redko nehati nesti: nimamo več jajc, ker so kokoši donesle 2. zastar. donositi: če je krava bolna, ne bo donesla 3. zastar. prinesti: dekla mu je donesla vina / donesel mu je pozdrave / kupčija mu je donesla dobiček donesèn tudi donešèn -êna -o: ta rastlina ni domača, ampak je k nam donesena ♪
  25.      donéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati polne, nizke glasove: orgle, zvonovi donijo; zamolklo doneti / glas mu je votlo donel 2. doneč se širiti: preko polj doni vesela pesem; glas roga je donel s hriba v hrib / po hodniku so doneli trdi koraki 3. ekspr. biti zaznaven, slišen: iz njenega glasu je donel upor; iz besed je donelo sovraštvo / njen smeh je še vedno donel / njegove besede so ji neprestano donele na uho donèč -éča -e 1. deležnik od doneti: doneč zvon; zapel je s prijetno donečim glasom; srebrno doneč smeh 2. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: visoko doneče besede, fraze ♪

   21.669 21.694 21.719 21.744 21.769 21.794 21.819 21.844 21.869 21.894  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA