Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (21.576-21.600)


  1.      dodájati  -am nedov. (ȃ) 1. dajati (k) čemu še kaj: hrani dodajamo začimbe; vinu dodajati vodo / avtor dodaja vire na koncu razprave ♦ čeb. dodajati panjem matice oskrbeti panje z maticami 2. dodatno, zraven pripovedovati: vse je bilo, kot bom povedal, ničesar ne mislim dodajati; list še dodaja, da je zmaga pravična; ljudje so ga tolažili in modro dodajali: Saj si imel še srečo ♪
  2.      dodátek  -tka m (ȃ) 1. kar se da (k) čemu zraven, povrhu: izboljšati jed z dodatki; kavni dodatek; pecivo z dodatkom cimeta / fant je bil tako lačen, da je šel dvakrat po dodatek ♦ obl. modni dodatki vse, kar dopolnjuje, krasi oblačilo // kar se doda k rednim prejemkom, k plači: prejemati dodatek / otroški dodatek izplačan upravičenim zavarovancem za otroke; položajni dodatek uslužbencem na določenem položaju; terenski dodatek za delo na terenu; varstveni dodatek osebnim in družinskim upokojencem, katerih pokojnine ne dosegajo predpisane višine; ker zaradi službe ni mogel stanovati pri družini, so mu odobrili dodatek za ločeno življenje 2. kar se da (k) čemu na koncu, pristavek: dodatek k razlagi, k zapisniku ♪
  3.      dodáti  -dám dov., 2. mn. dodáste in dodáte; dodál (á) 1. dati (k) čemu še kaj: dodati testu jajca; dodal je še, kolikor je manjkalo / namesto da bi pritisnil na zavoro, je dodal plin 2. dodatno, zraven povedati: priča doda k prejšnji izpovedi naslednje; dodal je, da kljub vsemu ni izgubil poguma; koliko skrbi mi delaš, je dodala; ne verjemi mu vsega, kar pripoveduje, ker rad kaj iz svojega doda dodán -a -o: v novi izdaji so dodane še štiri pesmi; betonski mešanici dodana voda ♪
  4.      dodejáti  -déjem dov., tudi dodém; 2. mn. dodéjete tudi dodéste, 3. mn. tudi dodejó; dodéj in dodèj; dodejál (á ẹ̑) star., navadno kot deležnik na -l dodati: pismu je dodejal še denar / drugi ljudje pa so dodejali, da je dober ♪
  5.      dodekafoníja  -e ž (ȋ) muz. kompozicijska metoda, ki temelji na enakovredni uporabi vseh dvanajstih tonov kromatične lestvice: polemika o dodekafoniji ♪
  6.      dodélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. končati delo: ko boste dodelali, boste dobili plačo; za danes smo dodelali ∙ ekspr. pri nas si dodelal, lahko greš ne želimo več imeti stikov s teboj 2. izdelati do konca: krojač je dodelal obleko; sliko je že dodelal 3. opraviti dokončna dela za lepši videz, boljšo kakovost: tkanine je treba po tkanju še dodelati in oplemenititi dodélan -a -o: spis še ni dodelan; napol dodelane obleke; tehnično dodelana skladba ♪
  7.      dodelílnik  -a m (ȋ) avt. priprava, ki daje vžigalno napetost posameznim svečkam bencinskega motorja po določenem vrstnem redu ♪
  8.      dodelíti  -ím dov., dodélil (ȋ í) 1. z odločbo izročiti v uporabo: dodelili so mu novo stanovanje // z odločbo postaviti koga na kako mesto, položaj: otroka je sodišče dodelilo materi 2. star. dati, podeliti: usoda mu ni dodelila sreče ◊ num. dodeliti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu dodeljèn -êna -o: fant je dodeljen drugemu polku; oče je bil dodeljen k motoriziranim oddelkom; s to odločbo nama je bila dodeljena soba ♪
  9.      dodelívec  -vca m (ȋ) avt. priprava, ki daje vžigalno napetost posameznim svečkam bencinskega motorja po določenem vrstnem redu: popraviti dodelivec ♪
  10.      dodeljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od dodeljevati: dodeljevanje sredstev za znanstvene raziskave; dodeljevanje stanovanj; dodeljevanje zemlje kmetom ♪
  11.      dodelováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. približevati se koncu dela: ali ste že končali? Ne še, a danes dodelujemo / pisatelj je povedal, da dodeluje svojo zadnjo dramo 2. opravljati dokončna dela za lepši videz, boljšo kakovost: po strojenju usnje dodelujejo s kemičnimi in mehanskimi postopki; podjetje blago uvaža, ga dodeluje in prodaja / metodo so dolgo preizkušali, popravljali in dodelovali ♪
  12.      dodéti  -dénem dov., dodêni dodeníte (ẹ́) dodati: mati mu dodene še nekaj denarja; dodenite še malo masti / dodenimo še, da je njegova zgodba neverjetna ♪
  13.      dodôbra  in dodóbra prisl. (ȏ; ọ̑) temeljito, popolnoma: dodobra se naspati, ohladiti; dodobra premisliti; dodobra iztisnjena limona; dodobra prepojena tla ♪
  14.      dodojíti  -ím dov., dodójil (ȋ í) 1. prenehati dojiti: svinjo je prodal, ko je dodojila 2. dojiti do določene mere: otroka ni dodojila ♪
  15.      dóga 1 -e ž (ọ́) deščica za sestavljanje lesene posode, navadno klana: doge so se razsušile; cepiti, kalati doge; hrastova doga; doge pri čebru, sodu; les za doge ♪
  16.      dogájanje  -a s (ā) kar se dogaja: na vse dogajanje gleda mirno; živi odmaknjen od dogajanja v svetu // navadno s prilastkom celota dogodkov, ki se vrstijo v času, življenju: kritik je ves čas spremljal naše slovstveno dogajanje; iskati paralele v svetovnem dogajanju; vloga proletariata v zgodovinskem dogajanju / publ. vključevati se v družbeno dogajanje / pisatelj je postavil dogajanje v kmečko okolje; dogajanje v romanu bi bilo treba skoncentrirati; filmsko dogajanje / dogajanja v organizmu proces, potek ♪
  17.      doganljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da dognati: doganljive prvine lirike; ta dejstva so doganljiva // ki je sposoben z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: doganljiv in intuitiven kritik ♪
  18.      dógast  -a -o prid. (ọ́) vet., v zvezi dogasta stoja stoja pri živalih z navzven ukrivljenimi nogami ♪
  19.      doglèd  -éda m (ȅ ẹ́) knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj (razločno) videti: jezdeci so izginili iz dogleda; ladja je priplula v dogled; vlak je že na, v dogledu ♪
  20.      dógma  -e ž (ọ̑) 1. rel. temeljni, nespremenljivi verski nauk: razglasiti za dogmo; cerkvene, verske dogme; dogma o sveti Trojici 2. nav. slabš. trditev, načelo, ki temelji na avtoriteti, ne na znanstvenih dokazih: ta nazor je dobil veljavo dogme; boj proti dogmam v znanosti / svoja dognanja ima za dogme ♪
  21.      dogmátik  -a m (á) 1. nav. slabš. kdor kaj dogmatično trdi ali se natančno, togo drži dogem: nestrpen dogmatik je; nočemo biti togi dogmatiki; ravna kot dogmatik 2. rel. strokovnjak za dogmatiko: katoliški, protestantski dogmatiki ♪
  22.      dogmatizácija  -e ž (á) knjiž. dogmatiziranje: dogmatizacija marksizma in leninizma ♪
  23.      dogmatízem  -zma m (ȋ) knjiž., nav. slabš. mišljenje ali ravnanje, ki ne dopušča pomislekov, ugovorov, dokazovanja: dogmatizem zavira revolucionarno misel; osvoboditi se moramo dogmatizma; estetski dogmatizem; to je suhi dogmatizem; odpraviti je treba ostanke dogmatizma / boj proti dogmatizmu v znanosti ♪
  24.      dogmátski  -a -o prid. (ȃ) dogmatičen: dogmatska trditev; kritiko so razglasili za dogmatsko ♦ rel. dogmatska resnica ♪
  25.      dognánje  -a s (ȃ) 1. nav. mn. kar se doseže z razmišljanjem, raziskovanjem: priti do izvirnih dognanj; delo temelji na znanstvenih dognanjih; medicinska dognanja; najnovejša dognanja o vesolju; upoštevati dognanja moderne znanosti in tehnike 2. glagolnik od dognati: iskanje in dognanje zakonitosti v razvoju ♪

   21.451 21.476 21.501 21.526 21.551 21.576 21.601 21.626 21.651 21.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA