Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (21.494-21.518)


  1.      dlákav  -a -o prid. (á) porasel z dlakami ali dlačicami: dlakava koža; ima robate in dlakave roke; zelo dlakav / dlakav list ♦ bot. dlakavi sleč alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti, Rhododendron hirsutum ♪
  2.      dlakocépec  -pca m (ẹ̑) ekspr. kdor razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti: takle dlakocepec ti lahko zagreni življenje; malenkosten dlakocepec ♪
  3.      dlakocépiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) ekspr. razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti: dlakocepil je ob vsaki njegovi besedi; rad dlakocepi ♪
  4.      dlakocépka  -e ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti: ti si prava dlakocepka ♪
  5.      dlakocépski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti: šef je zelo strog in dlakocepski človek / dlakocepsko izvajanje pravilnika; dlakocepsko obravnavanje problema ♪
  6.      dlakocépstvo  -a s (ẹ̑) ekspr. razčlenjevanje problema do nepomembnih malenkosti: tvoje debatiranje vodi že v dlakocepstvo; brezplodno, doktrinarsko dlakocepstvo / dlakocepstvo uradnikov ♪
  7.      dlán  -í ž (ȃ) 1. notranja stran roke od zapestja do prstov: črte na dlani; mesto pozna kakor svojo dlan zelo dobro; to je kakor na dlani očitno, jasno; pokrajina pred nami je kot na dlani dobro, razločno vidna / ekspr.: miza je bila tako obložena, da ni bilo niti za dlan prostora skoraj nič; okoli hiše je komaj za dlan zemlje zelo malo // notranja stran roke od zapestja do konca prstov: razpreti dlan; skrčiti dlan v pest; nasloniti glavo v dlani; na dlaneh se mu pozna, da težko dela; podprl si je glavo z dlanmi; raskava, žuljava dlan / pesn. božja dlan nebo, nebesni obok 2. knjiž. del zgornje človeške okončine od zapestja do konca prstov; roka: moja dlan nima več take moči; položila mu je dlan na ramo ● pog. pazi se, me že srbijo dlani imam željo, čutim potrebo, da bi te udaril; ekspr. uspeh je bil na dlani očiten, jasen, zagotovljen; ekspr. na dlani imamo vse tvoje dosedanje delo dobro, natančno vemo, kaj si delal; ekspr. nositi srce na dlani vedno očitno kazati svoja čustva ♪
  8.      dlánast  -a -o prid. (á) podoben dlani, roki: dlanaste lise ♦ bot. dlanasti list list, sestavljen iz lističev, ki izhajajo iz ene točke dlánasto prisl.: dlanasto nacepljen list ♪
  9.      dlèsk  dlêska in dléska m (ȅ é, ẹ́) kratek, nizek, nezveneč glas: glasen dlesk ♪
  10.      dléskati  -am in dlêskati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑; ē ȇ) dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: brez prestanka je dleskal z jezikom / dleskati s prsti / dleskati s kljunom ♪
  11.      dléskniti  -em in dlêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dati kratek, nizek, nezveneč glas: dleskniti z jezikom / dleskniti s prsti / divji petelin je nekajkrat dlesknil ♪
  12.      dlêsna  -e ž (é) nav. mn. dlesen: krvaveče dlesne ♪
  13.      dlêsno  -a s (é) nav. mn. dlesen: dlesna so mu otekla; fant ima zdrava dlesna ♪
  14.      dlétast  -a -o prid. (ẹ́) podoben dletu: žolna ima dolg dletast kljun; dletast sveder; dletasti zobje glodavcev ♪
  15.      dléto  -a s (ẹ́) orodje za dolbenje s kratkim prečnim rezilom: nabrusiti dleto; te izseke izdolbemo s srednje širokim dletom; plosko, polkrožno, žlebasto dleto; kamnoseško, mizarsko, rezbarsko dleto / ekspr. te kipe je ustvarilo odlično kamnoseško dleto ♦ mont. vrtalno dleto; obrt. križno dleto s katerim se delajo luknje za vstavljanje nasadil pri oknih in vratih ♪
  16.      dljè  prisl., nàjdlje (ȅ) 1. izraža večjo razdaljo; bolj daleč: prišel je dlje kot jaz; pozna vse ljudi v okolici in še dlje / človeški sledovi segajo še dlje v preteklost ∙ v svojih zahtevah je šel še za korak dlje od nas zahteval je še nekoliko več kot mi 2. izraža daljše trajanje: danes živijo ljudje dlje kakor včasih; najdlje je jezna en teden; ustavil se je malo dlje; čim dlje čaka, tem boj je nemiren / na hladnem se sadje dlje časa ohrani bolj dolgo; vrnil se je za dlje časa; prim. daleč, dolg ♪
  17.      dnévnica  -e ž (ẹ̑) znesek, ki ga dobi uslužbenec za vsak dan službenega potovanja: izplačati, obračunati dnevnice; sprejeti odlok o višini dnevnic; pravica do povračila potnih stroškov in dnevnice ◊ rel. dnevnice del brevirja, ki se opravi v enem dnevu ♪
  18.      dnévničar  -ja m (ẹ̑) 1. nekdaj uslužbenec, pisar, ki je plačan na dan: dnevničarji in nameščenci 2. knjiž. novinar, ki poroča o dnevnih novicah; vestičar ♪
  19.      dnévničarka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od dnevničar ♪
  20.      dnévnik  -a m (ẹ̑) 1. osebni zapiski o dnevnih dogodkih, doživljajih: pisati dnevnik; popotni dnevnik; objavil je nekaj odlomkov iz svojega dnevnika // zvezek, knjiga s temi zapiski: njen dnevnik je bil vezan v usnje 2. uradna knjiga, v katero se dnevno vpisujejo pomembni dogodki, podatki: voditi dnevnik o poteku gradbenih del; blagajniški, ladijski dnevnik; prometni dnevnik železniške postaje ♦ fin. temeljna poslovna knjiga za kronološko evidenco poslovnih dogodkov; šol. uradna knjiga, v katero se vpisuje obravnavana učna snov in odsotnost učencev; zvezek učencev nižje osnovne šole, v katerega se delajo zapiski in pišejo vaje pri pouku 3. časopis, ki izhaja vsak dan: naročiti se na dnevnik; objaviti v dnevniku; uredništvo dnevnika / radijski, televizijski dnevnik oddaja z dnevnimi političnimi, gospodarskimi, družbenimi vestmi 4. zool., rabi se samostojno ali kot prilastek metulj, ki leta podnevi: metulji dnevniki ♪
  21.      dnevnína  -e ž (ȋ) nekdaj plačilo za delo enega dne: vselej, ko je dobil dnevnino, je z veseljem prešteval svetle krone; udinjati se za veliko dnevnino ♪
  22.      dníkast  -a -o prid. (í) nar. podoben dniki: dnikasta globel ♪
  23.      dnína 1 -e ž (ȋ) delo na kmetiji, ki ga opravlja najet delavec, plačan na dan: hoditi na dnino, v dnino; prositi ljudi na dnino; mati je bila vse dneve na dnini // plačilo, zaslužek za tako delo: pri kmetu je delala za majhno dnino; dnino vsega leta je porabila v bolezni / za družine ponesrečencev so prispevali rudarji po eno dnino zaslužek enega delovnega dne ♪
  24.      dnínar  -ja m (ȋ) najet kmetijski delavec, plačan na dan: polje so mu obdelovali dninarji; najemati dninarje; oče je bil reven dninar ♪
  25.      dnináriti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. hoditi na dnino: vse življenje je dninaril; dninariti za borno plačilo; dninariti po kmetijah ♪

   21.369 21.394 21.419 21.444 21.469 21.494 21.519 21.544 21.569 21.594  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA