Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (21.369-21.393)


  1.      dírka  -e ž (ȋ) tekmovanje v hitrostni vožnji ali jahanju: prirediti dirko; trenira za jesenske dirke; staviti na dirkah; zmagal je na dirki za svetovno prvenstvo; avtomobilska, kolesarska dirka; cestne dirke avtomobilov in motorjev / kasaške, konjske dirke; pren. dirka cen in plač; dirka v oboroževanju ♦ šport. dirka na kronometer dirka, pri kateri tekmovalci startajo posamezno, v presledkih po eno ali več minut // ekspr. veliko prizadevanje za kaj: dirka za denar; dirka za filmsko nagrado ● pog., ekspr. čisto smo pozabili nanj, ker je bila taka dirka (s časom) hitenje, naglica ♪
  2.      dirkáč  -a m (á) 1. tekmovalec v hitrostni vožnji ali jahanju: dirkači vozijo letos po nekoliko spremenjeni progi; motociklistični dirkač; tekmovalec je rutiniran dirkač / dirkač je zadovoljno trepljal svojega konja 2. dirkalni konj: njegov konj je odličen dirkač ♪
  3.      dirkalíšče  -a s (í) posebej urejen prostor za dirke: na dirkališču so se zbrali najboljši motoristi Evrope; krožno dirkališče / kolesarsko, konjsko dirkališče; dirkališče za avtomobile ♪
  4.      dirkalíški  -a -o prid. (ȋ) redko dirkališčen: dirkališki prostor ♪
  5.      dírkanje  -a s (ȋ) glagolnik od dirkati: pripraviti konja na dirkanje; cestno dirkanje / utrujen od dirkanja iz kraja v kraj ♪
  6.      dírkati  -am nedov. (ȋ) 1. tekmovati v hitrostni vožnji: letos bodo dirkali vsi najboljši predstavniki iz Evrope; lanski zmagovalec je prenehal dirkati / kobila Aurora je tudi letos dirkala 2. ekspr. zelo hitro se premikati: dirkali smo na vlak, ker smo bili že pozni / pog. ves dan sem dirkala iz trgovine v trgovino ♪
  7.      dírndl  -a m (í) ženska obleka, podobna vzhodnoalpski nemški noši: pisan, rožnat dirndl ♪
  8.      dírniti  -em dov. (í ȋ) zastar. prizadeti, vznemiriti: njene besede so ga globoko dirnile; novica ga je neprijetno dirnila / sporočilo o materini bolezni ga je dirnilo do solz ♪
  9.      dis...  predpona v sestavljenkah 1. za izražanje a) nasprotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: disharmonija, diskvalificirati, dispariteta b) manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: diskontinuiteta 2. za izražanje deljenja in širjenja na različne strani: dislokacija ♪
  10.      dísaharíd  -a m (ȋ-ȋ) kem. sladkor, ki je sestavljen iz dveh monosaharidov ♪
  11.      disakórd  -a m (ọ̑) knjiž. neskladnost, nesoglasje, neubranost: v življenju niso samo disakordi, temveč tudi harmonija; pesnik ponazarja duševni disakord s stilnimi sredstvi / njegova socialna črtica izzveni v rezek disakord ♪
  12.      disciplína  -e ž (ȋ) 1. podrejanje, podreditev pravilom, predpisom, ki so obvezni za vse člane kake skupnosti: v razredu mora biti disciplina; disciplina se krha, popusti; kršiti disciplino; utrditi disciplino; stroga, zavestna disciplina; delovna, poslovna disciplina; državljanska, partijska, prometna, vojaška disciplina; ekspr. vojaška, železna disciplina zelo stroga / žarg. ta profesor nima discipline; pren. pesniška disciplina; ustvarjalna disciplina arhitekta; disciplina mišljenja; disciplina v oblikovanju snovi 2. s prilastkom panoga, področje znanosti, umetnosti, športa: sintaksa je pomembna disciplina jezikoslovja; v zadnjem času so se močno razvile nekatere znanstvene discipline; naši tekmovalci so nastopili v treh disciplinah: v teku, metu diska in suvanju krogle; filozofske, naravoslovne, športne discipline ♪
  13.      discipliníranje  -a s (ȋ) glagolnik od disciplinirati: discipliniranje armade, učencev / discipliniranje dela, duha ♪
  14.      discipliníranost  -i ž (ȋ) lastnost discipliniranega človeka: discipliniranost delavcev, učencev; ob potresu se je pokazala velika discipliniranost prebivalstva / slogovna discipliniranost ♪
  15.      disciplinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) navaditi koga na disciplino, na red: tega človeka bi morali disciplinirati; disciplinirati samega sebe; disciplinirati učence; počasi sem se discipliniral / disciplinirati svoja nagnjenja discipliníran -a -o deležnik od disciplinirati: vojska je bila odlično organizirana in dobro disciplinirana // ki se zavestno podreja disciplini: discipliniran igralec, vojak; učenec je discipliniran; vozniki in pešci bi morali biti bolj disciplinirani; postal je nenavadno discipliniran / te risbe so v stilizaciji strogo disciplinirane; prisl.: svoje naloge izpolnjuje disciplinirano; vesti se disciplinirano ♪
  16.      disciplínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na disciplino: disciplinska pravila / disciplinski prekršek; disciplinska kazen; disciplinska odpoved delovnega razmerja; uvesti disciplinsko preiskavo ♦ jur. disciplinski center za mladoletnike zavod, kamor odda sodišče mladoletnega prestopnika za nekaj ur na dan ali za nekaj dni zaradi prevzgoje; disciplinsko sodišče posebno sodišče, ki razsoja o nerednostih in nediscipliniranosti uslužbencev, članov društva disciplínsko prisl.: delavec je bil disciplinsko kaznovan; za svoje delo je disciplinsko odgovoren; sam.: pog. prišel je v disciplinsko disciplinsko preiskavo ♪
  17.      diseminácija  -e ž (á) med. razširjenje bolezenskih klic po telesu ♪
  18.      disertácija  tudi dizertácija -e ž (á) znanstvena razprava za dosego doktorskega naslova: delati, napisati disertacijo; disertacija s področja dialektologije / doktorska disertacija ♦ šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo ♪
  19.      disfúnkcija  -e ž (ú) med. nepravilno delovanje kakega telesnega organa: disfunkcija žlez; pren., knjiž. funkcije in disfunkcije sodobne literarne zgodovine ♪
  20.      disgustírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vzbuditi v kom razočaranje, odpor, nerazpoloženje: njegovo vedenje me je zelo disgustiralo ♪
  21.      disimilácija  -e ž (á) biol. razstavljanje organskih snovi v celici, razgrajevanje: proces disimilacije; produkti disimilacije ◊ lingv. izgovorna oddaljitev enega izmed dveh enakih ali podobnih glasov od drugega, razlikovanje ♪
  22.      disimulácija  -e ž (á) jur., med. prikrivanje, skrivanje, tajenje: disimulacija bolezni, umora ♪
  23.      disimulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) jur., med. prikrivati, skrivati, tajiti: disimulirati bolezen, umor ♪
  24.      disipácija  -e ž (á) fiz. pojav, pri katerem se zapravlja energija in prehaja toplota od telesa na okolico: disipacija pri trenju ♪
  25.      disjúnkcija  -e ž (ú) filoz. sestavljena izjava, katere deli se med seboj izključujejo: logične konjunkcije in disjunkcije ♦ lingv. del sporočila, ki daje na izbiro eno od dveh ali več (neenakih) možnosti; mat. sestavljena izjava, ki je pravilna, če je vsaj ena od delnih izjav pravilna ♪

   21.244 21.269 21.294 21.319 21.344 21.369 21.394 21.419 21.444 21.469  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA