Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (21.244-21.268)



  1.      diamánt  -a m (ā) 1. najtrši drag kamen, navadno brezbarven, ki močno lomi svetlobo: brušenje diamantov; uhani z diamanti in safirji; steklo je počilo, kot bi ga razil z diamantom ∙ publ. črni diamant premog 2. pog. diamantno rezilo: rezati steklo z diamantom ◊ min. ena izmed oblik ogljika; tisk. tiskarska črka, po velikosti med briljantom in perlom
  2.      diamát  -a m () žarg., polit., kratica dialektični materializem: učbenik diamata
  3.      diána  -e ž () tip manjšega francoskega osebnega avtomobila z manj zaokroženo karoserijo znamke Citroën: voziti diano
  4.      diapazón  -a m (ọ̑) muz. zvočni obseg človeškega glasu, instrumenta: pevka ima lep glas z velikim diapazonom; izrabil je ves diapazon instrumenta; pren., publ. časovni diapazon petih desetletij; diapazon mnenj o tem vprašanju je zelo širok
  5.      diaréja  -e ž (ẹ̑) med. nenormalno pogostno iztrebljanje; driska: ima močno diarejo
  6.      diaskopíja  -e ž () med. rentgensko presvetljevanje: diaskopija pljuč
  7.      diáspora  -e ž (ā) narodnostna ali verska skupnost, ki živi raztresena na ozemlju druge narodnosti ali vere: katoliška diaspora v Srbiji; slovenska diaspora v Ameriki / živeti v diaspori; položaj Židov v diaspori
  8.      diastáza  -e ž () kem. encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor; amilaza
  9.      diatermíja  -e ž () med. pregrevanje tkiva, organov z električnim tokom visoke frekvence: zdraviti revmo z diatermijo
  10.      diatermíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na diatermijo: diatermijski aparat / diatermijsko zdravljenje
  11.      diatéza  -e ž (ẹ̑) med. nagnjenost organizma h kaki bolezni: hemoragična diateza
  12.      diatoméja  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. alge s kremenasto lupinico, Diatomeae
  13.      díázo...  prvi del zloženk (-) kem. nanašajoč se na atomsko skupino iz dveh atomov dušika: diazometan
  14.      dícián  -a m (-) kem. brezbarven, zelo strupen plin, spojina ogljika in dušika: vonj po dicianu
  15.      díčiti  -im nedov.) zastar. krasiti, lepšati: čelo mu diči lovorov venec; ciprese dičijo grobove; rada se je dičila s trakovi in čipkami / diči ga marljivost in skromnost díčiti se zastar. hvaliti se, bahati se: rad se diči s svojim delom
  16.      didáktik  -a m (á) strokovnjak za didaktiko: zborovanje didaktikov / njegov profesor matematike je dober didaktik zna dobro poučevati / omenjeni pisatelj je predvsem didaktik
  17.      dídel  [dǝl] medm. () posnema glasove (enolične) godbe: didel didel didel didel di / didel didel dačka
  18.      dideldáj  [dǝl] medm. () posnema glasove (enolične) godbe: lajna poje dideldaj dideldu
  19.      dideldú  [dǝl] medm. () posnema glasove (enolične) glasbe: lajna poje dideldaj dideldu
  20.      diecéza  -e ž (ẹ̑) 1. rel. najvažnejša, samostojna upravna enota katoliške cerkve; škofija: kljub starosti škof še vedno upravlja svojo diecezo 2. zgod. upravna enota iz pozne dobe rimskega imperija, ki obsega več provinc
  21.      dieléktrik  -a m (ẹ̑) elektr. izolirna snov glede na njene lastnosti v električnem polju: slab dielektrik se v visokofrekvenčnem polju močno segreva
  22.      diéta  -e ž (ẹ̑) 1. posebna, predpisana prehrana, zlasti za bolnike: držati se diete; predpisati dieto; diabetična dieta; mlečna, neslana dieta; shujševalna dieta; ima strogo dieto; žarg. jetrna dieta za bolne na jetrih 2. zastar. znesek, ki ga dobi uslužbenec za vsak dan službenega potovanja; dnevnica: plačevati diete; poslanske diete
  23.      dietétik  -a m (ẹ́) strokovnjak za dietetiko: dietetiki priporočajo presno sadje in zelenjavo
  24.      dietétika  -e ž (ẹ́) med. nauk o posebni in pravilni prehrani, zlasti za bolnike: terapevtska dietetika / dietetika kajenja
  25.      difamácija  -e ž (á) knjiž. jemanje ugleda; blatenje, sramotenje

   21.119 21.144 21.169 21.194 21.219 21.244 21.269 21.294 21.319 21.344  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA