Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (20.776-20.800)


  1.      déčla  -e ž (ẹ̄) nar. dekle: nevesta je bila imenitna dečla / imel je že svojo dečlo ♪
  2.      déčva  -e ž (ẹ̑) nar. koroško 1. dekle: vaške dečve / fant in njegova dečva 2. ženska obleka, podobna vzhodnoalpski nemški noši; dirndl: križasta, živo pisana dečva ♪
  3.      déda  -a tudi -e m (ẹ̑) nar. moški, navadno starejši; dedec: siten deda ♪
  4.      dédčevski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dedce: dedčevsko govorjenje / ekspr. ti dedec dedčevski! ♪
  5.      dédec  -dca m (ẹ̑) 1. ekspr. moški, navadno starejši: čokat, debel dedec; star dedec; oženjen dedec; vsa kuhinja je polna dedcev // nizko (zakonski) mož: končno je le dobila dedca; ta dedec pretepa svojo ženo 2. ekspr. čeden, postaven moški: sosed je bil dedec in pol; prijeten, simpatičen dedec 3. zastar. stari oče, ded: moj dedec so bili preprost kmet 4. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: dedec in babica ● ekspr. ali je še kaj dedca v tebi? moškosti, hrabrosti ♪
  6.      dédek  -dka m (ẹ̑) ljubk. 1. stari oče, ded: dedek se igra z otroki; dedek in babica 2. star moški, starec: živel je dedek, ki ni imel več ne žene ne otrok / dedek Mraz simbolični starček, ki ob novem letu prinaša darila ♪
  7.      dédič  -a m (ẹ̑) kdor dobi dediščino: biti dedič premoženja; določiti dediča z oporoko; imenovati sina za dediča; bogat dedič; zakoniti dedič; pren. duhovni dedič njegove umetnosti; dediči razsvetljenstva ♦ jur. nujni dedič ki ima neodvzemljivo pravico do dela zapuščine ♪
  8.      dédinja  -e ž (ẹ̑) ženska, ki dobi dediščino: imenovati za dedinjo; edina dedinja hiše ♪
  9.      dédiščina  -e ž (ẹ̄) 1. premoženje, dobljeno po umrlem: dobiti, zapustiti dediščino; bogata dediščina; dediščina po materi; pravica do dediščine; davek na dediščino 2. kar je prevzeto iz preteklosti: kulturna dediščina; duhovna dediščina preteklosti / rešiti se kolonialne dediščine ♪
  10.      dedljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da dedovati: dedljiva pravica / dedljiva bolezen ♪
  11.      dédnost  -i ž (ẹ̄) 1. biol. lastnost organizmov, da se njihove lastnosti prenašajo na potomce: pravila dednosti; nauk o dednosti / naturalisti so skušali dokazati teorijo dednosti 2. dejstvo, da se kaj deduje: dednost prestola ♪
  12.      dedováti  -újem in dédovati -ujem dov. in nedov. (á ȗ; ẹ̄) 1. dobiti premoženje po umrlem: dedovati posestvo; dedovati po stricu; nima sina, ki bi za njim dedoval 2. prevzeti od prednikov: žival deduje barvo dlake; nekatere lastnosti se dedujejo; pren. dedovati stare šege ♪
  13.      dedovína  -e ž (í) star. 1. dedna posest: bil je priklenjen na svojo dedovino 2. premoženje, dobljeno po umrlem; dediščina: zapustil je precejšnjo dedovino ♪
  14.      deduktivízem  -zma m (ȋ) publ. enostranska, shematična deduktivna obravnava problemov: njegovo dokazovanje je očiten deduktivizem ♪
  15.      defektoskopíja  -e ž (ȋ) teh. iskanje napak v materialu, zlasti v kovinah, z rentgenskimi žarki ali žarki gama: laboratorij za defektoskopijo; uporaba izotopov v defektoskopiji ♪
  16.      defetístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od defetist: obupana defetistka ♪
  17.      defetízem  -zma m (ȋ) mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje: to ni več skepticizem, ampak defetizem; širiti med ljudmi defetizem; moreč defetizem; pojavi defetizma med vojaki ♪
  18.      defibrátor  -ja m (ȃ) les. stroj za drobljenje lesa v vlakna ♪
  19.      deficít  in déficit -a m (ȋ; ẹ̑) vsota, za katero so dohodki manjši od izdatkov; primanjkljaj, izguba: deficit se je zmanjšal; računi izkazujejo deficit; kriti deficit; slabo gospodarjenje prinaša deficit ♦ ekon. plačilni deficit pomanjkanje denarja za izpolnitev določenih obveznosti ♪
  20.      deficítnost  -i ž (ȋ) deficitarnost: deficitnost električne energije ♪
  21.      defilé  -ja m (ẹ̑) organiziran, slovesen sprevod skupine ljudi mimo gledalcev; mimohod: tekmovanje se je začelo z defilejem vseh udeležencev mimo tribune; svečan defile; vojaški defile ♪
  22.      defilírati  -am nedov. (ȋ) v organiziranem sprevodu slovesno stopati mimo gledalcev: četa, konjenica defilira mimo generalov; tekmovalci defilirajo pred tribuno ♪
  23.      definícija  -e ž (í) natančen opis pojma z navedbo vseh njegovih bistvenih znakov, (natančna) razlaga: najti, podati pravo definicijo; znati definicijo na pamet; kratka, pravilna definicija; matematične definicije / definicija besede; definicija imperializma, naroda ♪
  24.      definicíjski  in definícijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na definicijo: definicijska razlaga ♦ mat. definicijsko območje funkcije vse točke, v katerih ima funkcija določeno vrednost ♪
  25.      definírati  -am dov. in nedov. (ȋ) podati natančen opis pojma z navedbo vseh njegovih bistvenih znakov, (natančno) razložiti: definirati pojem naroda; definirati vlogo pisatelja; tega ni mogoče kratko definirati definíran -a -o: izjave so bile natančno definirane ♪

   20.651 20.676 20.701 20.726 20.751 20.776 20.801 20.826 20.851 20.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA