Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (20.026-20.050)



  1.      cóprati  -am nedov. (ọ̑) pog. čarati: mislili so, da zna coprati / ekspr. vse mu gre po sreči, menda copra
  2.      cóprnica  -e ž (ọ̑) 1. pog. čarovnica: verjeli so v coprnice; coprnice so se vračale s Kleka 2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: bila je koščena coprnica sumljive preteklosti / tista coprnica ga je čisto zmešala / kot psovka odpri, coprnica grda
  3.      cópyright  -a [kopirajt] m (ọ̑) zal. izključna pravica za javno izkoriščanje avtorskega dela: poskrbeti za copyright // znamenje, žig v knjigi, ki opozarja na to pravico
  4.      corrída  -e [kori-] ž () zlasti v španskem okolju bikoborba: na corridi so nastopali znameniti matadorji
  5.      cóta  -e ž (ọ́) nar. cunja: obrisati kaj s čisto coto / oblečen v umazane cote / poberi svoje cote in pojdi // okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa: ruta z dolgimi cotami
  6.      cótast  -a -o prid. (ọ́) nar. raztrgan, razcapan: cotast berač // resast: cotasta svilena ruta
  7.      coulómb  -a [kulon] m (ọ̑) fiz. enota za merjenje elektrine
  8.      crédo  tudi krédo -a [kre-] m (ẹ̑) 1. rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Credo: duhovnik moli credo ∙ prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno 2. knjiž., navadno s prilastkom načela, nazori, prepričanje: izpovedati svoj življenjski credo / estetski, politični, umetniški credo
  9.      crétje  -a s (ẹ̄) bot. rušje, pritlikavi bor: sivo zeleno cretje
  10.      crí  medm. () posnema glas murna ali nekaterih drugih žuželk: muren prepeva cri cri
  11.      críčati  -am nedov. () redko oglašati se z glasom cri: povsod je tema, le muren še criča
  12.      críkati  -am nedov. () oglašati se z glasom cri: kobilice crikajo v senu
  13.      cŕka  -e ž () pog. 1. poginula žival: kam naj zakopljem to crko? // onemogla, zanemarjena žival: moj konjiček je proti tvojemu prava crka; krmežljava crka 2. nizko slaboten, šibek, onemogel človek: si pa tudi crka, če tega ne moreš narediti / kot psovka molči, ti crka stara
  14.      cŕkel  -kla -o [ǝ] prid. (ŕ) pog. poginul: crkla mačka / ekspr. na pol crklo kljuse onemoglo, zanemarjeno
  15.      crkljánček  -čka m (á) pog., ekspr. razvajenec, miljenček: to ti je mamin crkljanček
  16.      cŕkniti  -em dov.) pog. 1. poginiti: svinja mu je crknila ∙ pog. v španoviji še pes crkne od družabništva ni koristi // nizko umreti: če crknem jaz, crkni še ti! pognal te bo na cesto, da boš crknil v kakšnem jarku 2. nehati delovati, odpovedati: avto, motor, radio crkne; zdaj je pa še elektrika crknila cŕknjen -a -o: crknjen konj ∙ pog., ekspr. delal sem, da sem čisto crknjen zelo utrujen, zdelan
  17.      crocejánstvo  -a [kroče-] s () Crocejeva filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: estetika crocejanstva
  18.      cross-country  -ja [króskántri] m (ọ̑-) šport. tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros: gojiti cross-country; tekmovanje v cross-countryju
  19.      cúc  -a m () nar. dulec: Razjarjeni sin je zgrabil za vrč .. si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo (Prežihov)
  20.      cúcek  -cka m () 1. slabš. majhen, zanikrn pes: cucek bevska; garjav, pocesten cucek; moker kakor cucek zelo; stoji pred njim kakor polit cucek boječe, preplašeno; trese se kot cucek zelo / kot kletvica da bi te cucek! // pes sploh: nekega cucka je lovil 2. nizko pohleven, bojazljiv človek: dela z vami, kar hoče, ker ste taki cucki / kot psovka z besedo na dan, ti cucek
  21.      cúcelj  -clja m (ú) gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: navaditi se na cucelj; otrok pije iz stekleničke s cucljem / pog. vleči cucelj sesati cucelj ali piti po njem; ovčko so vzredili po cuclju vzredili so jo tako, da so ji dajali piti iz stekleničke s cucljem
  22.      cuckovína  -e ž (í) nar. dolenjsko, slabš. zelo kislo, slabo vino: vselej me je glava bolela, kadar sem pil njegovo cuckovino
  23.      cucorámo  prisl. () nar. dolenjsko, navadno pri prenašanju človeka na hrbtu ali na plečih; štuporamo: nesti otroka cucoramo
  24.      cúker  -kra m (ú) ed., pog. sladkor: s cukrom potresena potica; te hruške so sladke kakor cuker; taka je kakor iz cukra nežne, bele kožeekspr. sam med in cuker ga je je pretirano vljuden, ljubezniv; ekspr. kaj bo ta dež, saj nisem iz cukra občutljiv, pomehkužen // tudi mn. bonbon: punčka, hočeš cukra? dal mu je pest cukrov
  25.      cukéta  -e ž (ẹ̑) nav. mn., nar. primorsko mlada, nedorasla jedilna buča; bučka: dušene cukete; prikuha iz cuket

   19.901 19.926 19.951 19.976 20.001 20.026 20.051 20.076 20.101 20.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA