Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (19.726-19.750)


  1.      cefízelj  -zlja m (í) pog., ekspr. zelo majhen človek: tak cefizelj, pa so ga komaj ukrotili ♪
  2.      cefrálnik  -a [cef in cǝf] m (ȃ) les. stroj za drobljenje lesa v vlakna; defibrator ♪
  3.      cefránje  -a [cef in cǝf] s (ȃ) glagolnik od cefrati: cefranje volne; pren. od tega kritika smo vajeni samo cefranja in trganja ♪
  4.      cefráti  -ám [cef in cǝf] nedov. (á ȃ) trgati na koščke, nitke: živčno je cefrala rob predpasnika; obleka se na rokavih že cefra / krogle so cefrale listje; pren. burja cefra oblake; megla se cefra v krpe ♦ les. cefrati les drobiti ga v vlakna; defibrirati ♪
  5.      céh  -a m (ẹ̑ ẹ̄) nekdaj stanovska organizacija obrtnikov iste stroke: sprejeli so ga v ceh; združevati se v cehe; čevljarski ceh // slabš. skupina ljudi istega poklica z enakimi interesi: filmski, novinarski ceh ♪
  6.      céha 1 -e ž (ẹ̄) pog. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za pijačo; zapitek: danes plačam ceho jaz / vrača se od cehe popivanja, veseljačenja ∙ pog. zmeraj plačuje ceho za druge trpi (škodo) zaradi drugih ♪
  7.      céha 2 -e ž (ẹ̑) žarg. rudnik, rudniški obrat: Tujina in vojna sta ga pehnili domov, naj blazen berači, umira doma .. prej kôpal je v Spittlu na cehi V a (M. Klopčič) ♪
  8.      céhmošter  tudi céhmešter -tra m (ẹ́) star. cerkveni ključar: njegov oče je bil cehmošter; izvolili so novega cehmoštra // nekdaj starešina ceha: cehmošter čevljarjev ♪
  9.      céhovski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ceh: cehovski mojster; cehovski privilegiji; razvoj cehovskih organizacij; cehovska proizvodnja / cehovsko znamenje; cehovsko-fevdalni sistem / cehovska miselnost ♪
  10.      céhta  -e ž (ẹ̑) 1. star. slamnjača: ležati na cehti 2. ekspr., redko debela, močna ženska: takole dekle, taka cehta, pa lenari ♪
  11.      cekájevski  -a -o prid. (ȃ) pog. nanašajoč se na centralni komite: cekajevski funkcionar ♪
  12.      cékar  -ja m (ẹ́) pletena ožja košara z dvema ročajema, navadno iz slame: jemati iz cekarja; sram jo je hoditi s cekarjem na trg; pisan cekar; dekle s cekarjem v roki ♪
  13.      cekín  -a m (ȋ) zlat kovanec, zlatnik: dal mu je cekin; svetel cekin; mošnja cekinov; cekin za 40 frankov; kakor cekin čisto vino / beneški cekin ♪
  14.      cekínast  -a -o prid. (ȋ) ekspr. po barvi in sijaju podoben cekinu: cekinasta kaplja; čaša cekinastega vina cekínasto prisl.: vino se cekinasto lesketa na mizi ♪
  15.      cekínček  -čka m (ȋ) 1. ekspr. manjšalnica od cekin: kot cekinček rumeno vinčece 2. zool. dnevni metulj z zlato rdečimi krili, Heodes virgaureae ♪
  16.      cél  -a -o tudi -ó [ceu̯] prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric // ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge so cele // ki ni poškodovan: pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela; cela in obtolčena posoda / cela žoga nepreluknjana, nepredrta; srajca je še cela ni še nič raztrgana / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; pog. iz tepeža je prišel cel brez ran, poškodb 2. ki predstavlja glede na določeno količino ali obseg polno mero: ta mesec ni dobil cele plače; otrokom ne dajo cele porcije hrane; popil je celo skodelico mleka / plačati je moral celo karto / ura bije cele ure in četrti / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15—20 ha // ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: prebral je celo knjigo; poslikal je celo steno; celo popoldne je ležal; s celim telesom se je nagnil skozi okno / novica se je razširila po celi deželi; celo življenje je pridno delal; pog. babnica je celo vožnjo klepetala med vso vožnjo; po cele noči je kvartal in popival / ekspr.: cel svet že to ve vsi ljudje; cela vas se mu smeje vsi vaščani 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: dobil je cel kup pisem; na semenj so gnali cele črede živine; za celo glavo je višji od tebe; celo uro, večnost te že čakam; cela vrsta problemov je ostala nerešena; tako sem lačen, da bi pojedel celega vola // omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: saj si že cel mož; postal je cel umetnik; kmalu bo cela gospodična; pripravili so nam celo gostijo; pog. iz te malenkosti je nastala cela afera // poudarja majhno količino: cele tri dinarje je vredno; prijavilo se je celih pet ljudi; na razpolago imam celi dve minuti ● ekspr. biti cel človek moralno neoporečen, dosleden človek; to delo zahteva celega človeka vse človekove fizične in umske sposobnosti; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; ekspr. sin je cel oče zelo mu je podoben; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; pog., ekspr. odnesti celo glavo, celo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. naredi tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani ◊ bot. celi list list, pri katerem listna ploskev ni razdeljena; mat. celo število število, ki nima delov enote; muz. celi ton interval velike sekunde; šport. osvojiti celo točko; tisk. knjiga je vezana v celo platno, celo usnje ima platnen, usnjen ovitek céli -a -o sam.: zastar. dobil ga je do celega na svojo stran popolnoma, docela; gaziti na celo, v celo, po celem po nepregaženem, neprehojenem snegu; ekspr. to si je na celem, s celega izmislila popolnoma, čisto; star. konj se je na celem ustavil iznenada, nepričakovano; star. v celem je stvar dobra (gledano) v celoti; na njem ni ostalo nič celega; obleka iz celega v enem delu ♦ mat. ena cela, pet stotink 1,05 ♪
  17.      céla  -e ž (ẹ̑) star. tesen, zaprt prostor; celica: samostanska cela ♦ arhit. prostor za češčenje boga v antičnem templju ♪
  18.      celebrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) rel. opravljati slovesen obred: celebrirati pri slovesni maši ♪
  19.      célec  -lca [tudi u̯c] m (ẹ̑) nepregažen sneg: celec dobro drži; zagaziti v celec; hoditi po celcu; sneg celec ♪
  20.      célek  -lka m (ẹ̑) 1. agr. zemljiška posest, ki se v enem samem kosu razprostira okoli domačije: samotne kmetije z zemljiščem v celkih 2. zastar. celota: vsi deli sestavljajo celek ♪
  21.      celésta  tudi čelésta -e [če-] ž (ẹ̑) muz. klavirju podobno glasbilo z jeklenimi ploščicami namesto strun: koncert za flavto, godala, harfo in celesto ♪
  22.      celibát  -a m (ȃ) obvezna neoženjenost, zlasti duhovnikov nekaterih veroizpovedi, brezženstvo: protestantizem je odpravil celibat; zagovorniki in nasprotniki celibata / duhovniški celibat ♪
  23.      célica  -e ž (ẹ̑) 1. tesen, zaprt prostor: živeti v celici; jetniška, samostanska celica / telefonska celica za telefoniranje / plinska celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih 2. biol. osnovna gradbena enota organizmov: krvna, rastlinska celica; rakave celice; zgradba celice / spolna celica; delitev celice; pren. družina je osnovna celica človeške družbe 3. polit. osnovna organizacijska enota, zlasti v ilegali: ustanoviti partijsko celico ◊ čeb. celica šesterostran predelček v satu; elektr. akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; pomnilna celica osnovni del pomnilnika v (elektronskem) računalniku; fiz. fotoelektrična celica fotocelica ♪
  24.      céličast  -a -o prid. (ẹ̑) sestavljen podobno kot celice organizmov: celičasta zgradba rudnin / celičasta struktura podjetja ♪
  25.      celílo  -a s (í) sredstvo za celjenje (ran): nobeno celilo ne pomaga; celilo za rane ♪

   19.601 19.626 19.651 19.676 19.701 19.726 19.751 19.776 19.801 19.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA