Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (19.701-19.725)



  1.      caraván  in karaván -a [ka-] m () 1. osebni avtomobil, katerega karoserija se razlikuje od navadne po do konca zadnjega dela podaljšani strehi: v caravanu je za zadnjimi sedeži še veliko praznega prostora / opel caravan 2. tur. stanovanjska prikolica: udoben caravan z mizico in posteljama; neskl. pril.: karoserija v caravan izvedbi
  2.      cárica  tudi caríca -e ž (; í) 1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladarica: carica Katarina 2. carjeva žena
  3.      carína  -e ž () 1. davek na uvoženo ali izvoženo blago: plačati, zvišati carino; visoka carina; carine prosto blago / izvozna, uvozna carina ♦ ekon. prohibitivna carina tako visoka, da onemogoči uvoz ali izvoz določenega blaga; zaščitna carina predpisana zaradi zaščite domačih proizvodov 2. državni organ, ki opravlja carinske posle: pri carini je v službi // pog. carinarnica: pregled prtljage na carini; blago že dolgo leži na carini
  4.      carinárnica  -e ž () urad za carinjenje: carinarnica v Sežani // stavba tega urada: sezidali so novo carinarnico
  5.      carínik  -a m () uslužbenec, ki carini: carinik pregleduje prtljago; pristaniški cariniki
  6.      caríniti  -im nedov. ( ) pregledovati uvoženo ali izvoženo blago in določati carino: cariniti na meji
  7.      carínski  -a -o prid. () nanašajoč se na carino: izdali so nove carinske predpise; carinske olajšave; carinska politika; carinska tarifa; carinsko blago / začel se je carinski pregled; carinska pošta; carinsko območje ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; carinska deklaracija pismena izjava z navedbo uvoženega ali izvoženega blaga, zavezanega carini; carinska unija sporazum držav o ustanovitvi skupnega carinskega območja
  8.      carízem  -zma m () vladavina z neomejeno carjevo oblastjo: imperialistični ruski carizem / v času carizma; pod carizmom
  9.      cárjevič  -a m () 1. carjev sin: mali carjevič 2. agr. poznojesensko jabolko rdečkasto rumene barve
  10.      carováti  -újem nedov.) redko biti car, vladati kot car: takrat je v Rusiji caroval Aleksander I. // iron. gospodovati, vladati: v hiši je carovala žena / v politiki je carovala demagogija
  11.      cárstvo  -a s () država, ki ji vlada car: rusko carstvo / iron. Hitlerjevo tretje carstvo // star. cesarstvo: francosko carstvo; pren. živeti v carstvu fantazije; carstvo blodenj, sanj
  12.      cartánje  -a s () glagolnik od cartati: to cartanje je že preneumno
  13.      cárteljček  -čka [tǝl] m (ā) pog., ekspr. razvajenec, miljenček: mamin carteljček
  14.      cártkan  -a -o prid. () pog., ljubk. mil, nežen:enil se je z lepo, cartkano stvarco
  15.      cebáti  -ám [cǝb] nedov.) nar. zahodno brcati: žrebec rezgeta in ceba; ves togoten je cebal vola / cebal je kamenčke s koncem čevlja
  16.      cebníti  in cèbniti -em [cǝb] dov. ( ǝ̀ ǝ̏) nar. zahodno brcniti: kljuse je cebnilo fanta; cebnila je v vedro / cebnil je poleno izpod nog cebníti se in cèbniti se zadeti se, spotakniti se: cebnila se je ob kamen in zajavkala
  17.      cecé  neskl. pril. (ẹ̑) navadno v zvezi muha cece žuželka, ki prenaša povzročitelja spalne bolezni: pik muhe cece
  18.      cécek  -cka m (ẹ̑) nar. vzhodno pigmentirani vrh dojke; bradavica: držati dete pri cecku // sesek: teleti vlečeta iz ceckov mleko
  19.      cecilijánstvo  -a s () muz. gibanje za reformo katoliške cerkvene glasbe v 19. stoletju
  20.      cécniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. gorenjsko klecniti, omahniti, zdrkniti: starec je utrujeno cecnil na klop; mlaj se je začel dvigati in kmalu je cecnil v jamo
  21.      cedéla  -e ž (ẹ̑) nar. štirioglat rumen bonbon: Jedla je čokolado in topila v ustih cedele (C. Kosmač)
  22.      cedírati  -am dov. in nedov. () jur. prenesti terjatev na drugo osebo, odstopiti (terjatev)
  23.      cedíti  -ím nedov., cêdi in cédi; cejèn ( í) 1. pretakati skozi cedilo; precejati: cediti mleko; pren. bleda svetloba se je cedila skozi zamazana okna 2. po malem izločati: polž cedi sline; smreke cedijo smolo; mokra drva se cedijo v peči; ekspr. smokve se kar cedijo od soka ● ekspr. leno cediti besede skozi zobe zelo počasi govoriti; redko naroči si vina in ga počasi cedi pije; ekspr. ti si dobil vse, mi pa lepo sline cedimo si zaman želimo; pog., ekspr. kako jo cedi za nami teče cedíti se zelo počasi in v majhnih količinah teči: dojenčku se cedijo sline po bradi; gnoj se cedi iz rane; kri se mu cedi po licu / ekspr. dež se cedi iz oblakov; brezoseb. od streh se je cedilo ● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. sline se mu cedijo po klobasi zelo si je želi; ekspr. vino se je kar cedilo od miz bilo ga je v izobilju; ekspr. kar cedi se od prijaznosti je pretirano prijazen cedèč -éča -e: cedeča se smola
  24.      cédra  -e ž (ẹ̑) vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom: šelestenje ceder ♦ bot. himalajska, libanonska cedra
  25.      cefírka  -e ž () tekst. mehko sukana volnena preja za pletenine

   19.576 19.601 19.626 19.651 19.676 19.701 19.726 19.751 19.776 19.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA