Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (19.444-19.468)



  1.      brižínski  -a -o prid. () lit., v zvezi brižinski spomeniki in Brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku
  2.      brížnost  -i ž (í) knjiž. skrbnost, prizadevnost: vsa njena brižnost je brez uspeha; z vso potrebno brižnostjo se je lotil dela
  3.      brjár  -ja m () nar. zahodno leseno plesišče na prostem, oder: fantje in dekleta se vrtijo po brjarju
  4.      bŕk  -a m () nav. mn. 1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo; brke briti, česati; brke si striže na krtačko; brke pogladiti, sukati, vihati si; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk ∙ brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno 2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki ◊ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika
  5.      brkáčka  -e ž () ekspr. ženska, ki ima brke: kakšna brkačka je in pleča ima kot moški
  6.      brkàt  -áta -o prid. ( ā) ki ima (velike) brke: brkat častnik; ženske so bile debele in brkate / možje so si brisali brkata usta ♦ zool. brkati ser zelo velika ptica ujeda, Gypaetus barbatus
  7.      brkljaríja  -e ž () pog. malo vredni drobni predmeti: prebrskala je hitro vso tisto brkljarijo; košarica s šivanjem in z drugo brkljarijo; pren. ta človek se ne meni za take brkljarije
  8.      brkljárnica  -e ž () redko shramba za stare, nerabne stvari; ropotarnica: v mračni brkljarnici so bili razmetani polomljeni stoli
  9.      brkljáti  -ám nedov.) 1. dajati si opravka z drobnimi deli: težkega dela ne zmore več, samo okoli hiše kaj brklja; brkljati po štedilniku, po vrtu 2. pog. brskati, stikati, šariti: brkljati po krožniku; zamišljeno brklja po omari; brkljati po torbici za ključi / kaj brkljaš tod?
  10.      brkónčica  -e ž (ọ̑) nar. gorenjsko trobentica: šopek rumenih brkončic
  11.      brléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti s slabim plamenom, medlo svetiti: ob njeni postelji je brlela lučka; sveča, žarnica brli; pren. slabotno upanje brli v srcu; življenje samo še brli v njem 2. nar. dolenjsko, ekspr. biti buden; bedeti: kaj pa še brliš in ne greš spat? brlèč -éča -e: brleča leščerba, petrolejka
  12.      brlízgniti  -em dov.) 1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste: stopil je na prag in brlizgnil; brezoseb. v grmu je brlizgnilo, da je šlo skozi ušesa 2. ekspr. v tankem, močnem curku iztisniti slino skozi zobe: brlizgniti slino skozi stisnjene zobe
  13.      brljávka  -e ž () 1. redko brlivka: prižgati brljavko / ob taki brljavki ni mogoče šivati 2. ekspr. ženska, ki slabo vidi
  14.      brnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati enakomerno se tresoč glas: struna brni; brzojavne žice brnijo v vetru / filmske kamere brnijo; kolovrati so brneli; motor brni // brneč se premikati: avto brni po cesti 2. biti nejasno slišen: zvonovi brnijo iz daljave; brezoseb. v glavi mu kar brni; pren. v ušesih mu brnijo včerajšnje besede, melodije brnèč -éča -e: brneč glas zvonov
  15.      bŕnež  -a m () redko brnenje: brnež motorja
  16.      brnístra  -e ž () bot. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti, Spartium junceum: vlakna brnistre se uporabljajo v tekstilni industriji
  17.      bròč  bróča m ( ọ́) nar. rastlina z rdečim barvilom v koreniki; brošč: barvilo iz broča
  18.      bróčiti  -im nedov. (ọ́ ọ̑) nar. gorenjsko rdeče barvati: bročiti pirhe
  19.      bród  -a m, mest. ed. bródu in brôdu; mn. brodóvi tudi bródi (ọ̑) 1. splav ali čoln za prevoz čez vodo: brod drsi čez reko; prepeljati se z brodom; brod na vrvi navezan / v grški mitologiji Haronov in Karonov brod 2. raba peša ladja: na brodu so razpeli jadra; pren. Metternich je spretno krmaril avstrijski brod (E. Kardelj) 3. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: prebresti reko na brodu
  20.      brodét  -a m (ẹ̑) gastr. gosta juha iz več vrst rib: brodet s polento
  21.      brodíti  bródim nedov. ( ọ́) 1. hoditi po čem ovirajočem: do kolen broditi po blatu; broditi skozi resje ∙ ekspr. menda kar brodi po denarju ga ima v preobilju; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi 2. hoditi brez cilja, brez orientacije; bloditi: broditi po svetu; broditi po travnikih in gozdovih; pren. samo dekleta mu brodijo po glavi; misel na beg mu neprestano brodi po glavi 3. premikati prste, roke v čem gostem: brodila mu je po laseh; otrok brodi z rokami po snegu / race brodijo s kljunom po vodi; broditi z žlico po juhi 4. zastar. pluti: dolga leta je brodil po morju brodèč -éča -e: s prsti brodeč po beli bradi
  22.      brodníca  -e ž (í) ženska oblika od brodnik: brodnica ga je prepeljala čez reko
  23.      brôdnja  -e ž (ó) bredenje: reka je za brodnjo pregloboka
  24.      brodolòm  -ôma m ( ó) uničenje, potopitev ladje na morju: ladji grozi brodolom; brodolom ladje Tisa // knjiž., ekspr. velik in odločilen neuspeh, propad: v življenju je doživel brodolom; zakonski brodolom
  25.      brodolómec  -mca m (ọ̑) kdor doživi brodolom: brodolomci so se rešili na samoten otok; brodolomca je vrglo ob čeri; pren., ekspr. družbeni brodolomec; svet brodolomcev in obupancev

   19.319 19.344 19.369 19.394 19.419 19.444 19.469 19.494 19.519 19.544  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA