Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (1.926-1.950)



  1.      degeneríranost  -i ž () lastnost degeneriranega, izrojenost: degeneriranost rastline / posledica bede je bila degeneriranost in moralno propadanje
  2.      degenerírati  -am tudi degenerírati se -am se nedov. in dov. () 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov, izrojevati se: okostje je degeneriralo; rastlina, živalska vrsta degenerira 2. spreminjati se na slabše sploh: njegova revolucionarnost je degenerirala v birokratičnost; disciplina se je degenerirala v anarhijo ◊ med. celice degenerirajo njihova presnova je neurejena degeneríran -a -o: degeneriran človek, narod; degeneriran krompir; degeneriran organ / ekspr. to je degeneriran sadist
  3.      degolístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na francoskega generala de Gaulla: degolistični režim; degolistična politika / degolistično gibanje
  4.      degresíven  -vna -o prid. () ki postopno upada, pojema: degresivna tarifa ♦ ekon. degresivni sistem nagrajevanja sistem nagrajevanja, po katerem delavčev zaslužek narašča počasneje, kot se dviga njegova delovna storilnost
  5.      dehidríren  -rna -o prid. () s katerim se dehidrira: dehidrirna aparatura; dehidrirno sredstvo
  6.      dehtênje  -a [dǝh tudi deh] s (é) glagolnik od dehteti: dehtenje rož / poletno dehtenje narave
  7.      déiktičen  tudi deíktičen -čna -o [prva oblika dejk-] prid. (ẹ́; í) ped., v zvezi deiktična metoda metoda demonstracije
  8.      deístičen  -čna -o (í) pridevnik od deizem: deistična filozofija
  9.      dejánstven  -a -o prid. () knjiž. dejanski: dejanstvena podoba našega življenja dejánstveno prisl.: dejanstveno sodelovati
  10.      dejánstvenost  -i ž () knjiž. 1. resničnost, stvarnost: prikazovanje gole dejanstvenosti; zgodovinska dejanstvenost 2. redko dejavnost: književna dejanstvenost
  11.      dejáven  -vna -o prid., dejávnejši (ā) ki se tvorno ukvarja s kakim delom: dejaven človek; dejaven član organizacije / dejavno življenje / dejaven odnos med človekom in stvarnostjo; dejavno sodelovanje, sožitje med narodi dejávno prisl.: dejavno podpreti osvobodilno gibanje; dejavno posegati v razvoj dogodkov
  12.      dejávnosten  -tna -o prid. (ā) knjiž. dejaven, tvoren: dejavnosten odnos med človekom in stvarnostjo
  13.      déjstven  -a -o prid. (ẹ̑) zastar. 1. dejanski, resničen, stvaren: poglobiti se v dejstveni svet okoli sebe 2. dejaven, tvoren: dejstvena moč
  14.      déjstvenost  -i ž (ẹ̑) zastar. 1. resničnost, stvarnost: zgodovinska dejstvenost 2. dejavnost, tvornost: njegova razmišljanja so bila prava dejstvenost
  15.      dekabrístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na dekabriste: dekabristično gibanje
  16.      dekáden  -dna -o prid. () 1. nanašajoč se na dekado: dnevne, dekadne in mesečne planske naloge; dekadna poročila 2. mat. ki ima za osnovo število deset, desetiški: dekadni način štetja; dekadni sistem ◊ elektr. dekadni kondenzator kondenzator, ki ima več kondenzatorskih dekad
  17.      dekadénca  -e ž (ẹ̑) 1. propad, propadanje, nazadovanje: nemoralnost in dekadenca; intelektualna dekadenca; dekadenca družbe, režima 2. lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem in misticizem: francoska dekadenca; pesnik, predstavnik dekadence
  18.      dekadénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) dekadenten: dekadenčna literatura, slika; dekadenčne pesmi / dekadenčni plesi
  19.      dekadènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) 1. predstavnik dekadentne umetnosti: ta pesnik je bil dekadent 2. knjiž., ekspr. propadajoč, propadel človek: degeneriranci in dekadenti
  20.      dekadénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dekadenco: dekadentni pojavi v kulturi; dekadentno plemstvo / pesniki dekadentne literarne smeri; dekadentna umetnost
  21.      dekadentízem  -zma m () lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem in misticizem; dekadenca
  22.      dekadéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost dekadentnega: dekadentnost pesmi / dekadentnost filma / politična dekadentnost
  23.      dekadéntski  in dekadêntski -a -o prid. (ẹ̄; ē) nanašajoč se na dekadente: dekadentski krožek / dekadentska književnost dekadentna
  24.      dekadéntstvo  in dekadêntstvo -a s (ẹ̄; ē) značilnosti dekadence: dekadentstvo družbe / v tej pesmi je mnogo dekadentstva
  25.      dekádičen  -čna -o prid. (á) mat. ki ima za osnovo število deset, desetiški: dekadični številski sistem; dekadično število

   1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA