Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (19.019-19.043)



  1.      bogoskrúnec  -nca m () rel. kdor oskruni, onečasti, kar je bogu posvečeno: kaznovanje bogoskruncev
  2.      bogoskrúnstvo  -a s () rel. oskrumba, onečaščenje česa bogu posvečenega: storiti bogoskrunstvo
  3.      bogoslóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bogoslovce: bogoslovski pevski zbor // zastar. bogosloven: bogoslovski nauk
  4.      bogoslúžje  -a s () cerkveni verski obredi: udeleževati se bogoslužja; opravljati bogoslužje; katoliško, protestantsko bogoslužje / slovansko bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku
  5.      bogóvski  stil. bógovski -a -o prid. (ọ́; ọ̑) značilen za bogove: bogovske lastnosti // pog., ekspr. imeniten, čudovit, izvrsten: bogovska hrana; bogovsko življenje bogóvsko stil. bógovsko prisl.: bogovsko se mu godi
  6.      bogóvstvo  -a s (ọ́) knjiž., redko bogovi, božanstva: najlepša med ženskim bogovstvom // narava, lastnosti bogov: Grki so tudi Herakleju pripisovali bogovstvo
  7.      bógrač  -a m (ọ̑) gastr. golažu podobna prekmurska jed s krompirjem in testeninami: jesti bograč
  8.      bógstvo  -a s (ọ̑) star. božanstvo, bog: žalitev bogstva / Srce je moje bilo oltar, pred bogstvo ti, zdaj — lepa stvar (F. Prešeren)
  9.      bógvé  in bóg vé [-kv-] prisl. (ọ̑-ẹ́) 1. izraža negotovost, nedoločnost: bogve ali še živi; bogve zakaj ga ni; joče ali od žalosti ali od jeze, bogve; spomin na bogve koga; ženejo jih bogve kam; prišel je od bogve kod // ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je bogve kaj; bogve koliko težav te še čaka; bogve kolikokrat je to pravil; zdaj bi bila že bogve kje daleč / ni bogve kako svetlo; nimam bogve kaj denarja imam malo denarja / piše se tudi skupaj: vino ni bogvekaj prida; rodil se je bogvekje 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: bogve da ga je vesela / bogve, ne poznam ga
  10.      bogve...  prvi del zloženk, kakor bogvekaj, bogvekakšen, bogvekam, bogvekje ipd., gl. bogve
  11.      bógvédi  in bóg védi [-kv-] prisl. (ọ̑-ẹ́) star. bogve: doma je iz bogvedi katerega kraja / ni bogvedi kako zgovoren
  12.      bohém  in boém -a m (ẹ̑) kdor živi neurejeno, ne oziraje se na družbene norme, navadno umetnik: to je bohem; tip slovenskega bohema; družba bohemov; živeti kot bohem
  13.      bohéma  in boéma -e ž (ẹ̑) knjiž. družba bohemov, bohemi: v Parizu se zbira bohema vsega sveta; velemestna bohema // bohemstvo: bil je nagnjen k bohemi; študentovska bohema
  14.      bohemístika  -e ž (í) veda o češkem jeziku in književnosti: bohemistika in slovenistika
  15.      bohémski  in boémski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na boheme: zašel je v bohemsko družbo; vsi so ga poznali zaradi njegove bohemske narave; vagabundsko in bohemsko življenje / nosi širokokrajen bohemski klobuk; ima bohemsko pentljo za vratom bohémsko in boémsko prisl.: čisto bohemsko živi
  16.      bohémstvo  tudi boémstvo -a s (ẹ̑) knjiž. bohemsko življenje: bohemstvu je dal slovo; zahrepenel je po bohemstvu
  17.      bohínjski  -a -o prid. () nanašajoč se na Bohinj: bohinjske vasi / bohinjski sir ementalski sir, izdelan v Bohinju; bohinjsko govedo domače govedo, križano s pincgavskimbot. bohinjski repnjak rastlina z belimi cveti, ki raste na skalnatih tleh, Arabis vochinensis
  18.      bohoríčica  -e ž () črkopis pri Slovencih do srede 19. stoletja: pisati, tiskati v bohoričici; bohoričica in metelčica; boj proti bohoričici
  19.      bohòt  -ôta m ( ó) pesn. bohotenje, bohotnost: bajni bohot cvetov
  20.      bohôta  -e ž (ó) knjiž. bohotenje, bohotnost: zelena bohota pokrajine
  21.      bohotáti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) bujno in hitro rasti: na vrtu bohota plevel / celice tkiva bohotajo; pren. na dvoru je bohotala puhloglavost
  22.      bohotéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko bohotati: vsepovsod je bohotelo zelenje / zmote bohotijo
  23.      bohôtiti se  -im se in bohotíti se -ím se nedov., bohôtil se in bohótil se (ó ō; í) knjiž. biti bujno razraščen: ob vhodu v jamo se bohoti bodičevje; po njivah se bohoti osat / v parku se bohotijo mogočni kostanji; pren. sovraštvo se bohoti med njimi
  24.      bohôtnost  -i ž (ó) značilnost bohotnega: bohotnost travnikov / občudoval je bohotnost njenih las / dekle ga mami s svojo bohotnostjo
  25.      bòj  bôja m ( ó) 1. oborožen spopad: boj se začne, se vname; napovedati, sprejeti boj; iti v boj; padel je v boju za svobodo; oborožen boj; ekspr. krvav boj; ruski revolucionarni boj; boj proti okupatorju; boj med napadalci in našimi se je močno razvnel; spustiti se v boj s sovražnikom; boj na kopnem, na morju; boj na nož, na življenje in smrt; stopiti na čelo boja / narodnoosvobodilni boj / kot poziv na boj! pren. duševni, notranji boj; besedni boj ∙ smrtni boj umiranje, agonija 2. navadno s prilastkom idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: razvname se srdit kulturni boj; zaplesti se v politične boje; idejni boj; reformacijski verski boji; boj med mnenji; boj po časopisju / razredni boj med družbenimi razredi 3. navadno s prilastkom prizadevanje za dosego določenega namena: vabijo ga na volilni boj; boj za vsakdanji kruh; boj za pravice delovnih ljudi; družbene spremembe so nastale kot rezultat boja delovnih množic / konkurenčni boj na mednarodnih tržiščih / boj proti rasni diskriminaciji, proti tuberkulozi ◊ biol. boj za obstanek tekmovanje in spopadanje organizmov z živo in neživo naravo; etn. petelinji boj igra, pri kateri skušata igralca, ki sedita na soigralcih, drug drugega vreči na tla; šport. boj tekmovanje v različnih športnih panogah; zgod. investiturni boj

   18.894 18.919 18.944 18.969 18.994 19.019 19.044 19.069 19.094 19.119  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA