Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (19.001-19.025) 
- bogatínka -e ž (ȋ) raba peša bogatašinja: oženil se je z bogatinko ♪
- bogatítev -tve ž (ȋ) glagolnik od bogatiti ali bogateti: a) izkoriščali so kolonije za bogatitev matične države / prizadevati si za bogatitev pesniškega jezika; bogatitev samega sebe b) bogatitev industrijskih dežel; bogatitev posameznikov bogatenje ♪
- bogátost -i ž (á) značilnost, lastnost bogatega: občudovala je bogatost njihovega doma / bogatost življenja ♪
- bógec 1 -gca m (ọ̑) 1. ekspr. manjšalnica od bog: sam ljubi bogec ga je poslal / otr., v krščanskem okolju bogca zahvali skleni roke v zahvalo 2. nar. križ s podobo Kristusa: v kotu nad mizo je visel star bogec ♪
- bógek -gka m (ọ̑) 1. ekspr. manjšalnica od bog: ljubi bogek / otr., v krščanskem okolju otrok že zna zahvaliti bogka skleniti roke v zahvalo 2. nar. križ s podobo Kristusa ♪
- bogínja -e ž (í) 1. v mnogoboštvu žensko božansko bitje: boginja Atena, Venera; boginja smrti; gledal jo je ko boginjo / zastar. boginja petja muza pesništva 2. zastar. zelo občudovana, oboževana ženska: vsi vemo, kdo je vaša boginja 3. star. ženska, ki prerokuje, vedežuje ♪
- bógnasváruj [-kn-] m neskl., tudi bógnasváruj -a (ọ̑-á) evfem., star. hudič, vrag: menda mu je pomagal sam bognasvaruj; kosmat kakor sam bognasvaruj ♪
- bogo... ali bógo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na bog: bogoljuben, bogoslužje; bogočloveški; bogovladje ♪
- bogočástje -a s (ȃ) češčenje, izkazovano bogu: javno bogočastje; svoboda vesti, veroizpovedi in bogočastja / izvrševanje bogočastja ♪
- bógočlovéški -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) rel. ki združuje naravo boga in človeka v eni božji osebi: Kristusova bogočloveška narava ♪
- bógoiskátelj -a m (ọ̑-ȃ) knjiž. komur je iskanje boga življenjski cilj: izpovedi bogoiskatelja // filoz. pripadnik religiozno-filozofske smeri med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja ♪
- bógoiskáteljski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na bogoiskatelje ali bogoiskateljstvo: bogoiskateljsko hrepenenje ♪
- bógoiskáteljstvo -a s (ọ̑-ȃ) knjiž. iskanje boga kot življenjski cilj: bogoiskateljstvo ga je zaposlovalo vse življenje // filoz. religiozno-filozofska smer med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja ♪
- bogoklétje -a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga ♪
- bogoklétstvo -a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga ♪
- bogomíseln -a -o [sǝl] prid. (ȋ) star. ki premišljuje o bogu: pobožna in bogomiselna žena / bogomiselni redovi kontemplativni ♪
- bogomólec -lca m (ọ̑) iron. zelo pobožen človek: bil je velik bogomolec ♪
- bogomólka -e ž (ọ̑) iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka ◊ zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa ♪
- bogoskrúnec -nca m (ȗ) rel. kdor oskruni, onečasti, kar je bogu posvečeno: kaznovanje bogoskruncev ♪
- bogoskrúnstvo -a s (ȗ) rel. oskrumba, onečaščenje česa bogu posvečenega: storiti bogoskrunstvo ♪
- bogoslóvski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bogoslovce: bogoslovski pevski zbor // zastar. bogosloven: bogoslovski nauk ♪
- bogoslúžje -a s (ȗ) cerkveni verski obredi: udeleževati se bogoslužja; opravljati bogoslužje; katoliško, protestantsko bogoslužje / slovansko bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku ♪
- bogóvski stil. bógovski -a -o prid. (ọ́; ọ̑) značilen za bogove: bogovske lastnosti // pog., ekspr. imeniten, čudovit, izvrsten: bogovska hrana; bogovsko življenje bogóvsko stil. bógovsko prisl.: bogovsko se mu godi ♪
- bogóvstvo -a s (ọ́) knjiž., redko bogovi, božanstva: najlepša med ženskim bogovstvom // narava, lastnosti bogov: Grki so tudi Herakleju pripisovali bogovstvo ♪
- bógrač -a m (ọ̑) gastr. golažu podobna prekmurska jed s krompirjem in testeninami: jesti bograč ♪
18.876 18.901 18.926 18.951 18.976 19.001 19.026 19.051 19.076 19.101 
