Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (18.994-19.018)



  1.      bogabojèč  -éča -e prid. ( ẹ́) star. ki se ravna po božjih zapovedih: vsi so vedeli, da je bogaboječ bogabojéče prisl.: bil je bogaboječe vzgojen
  2.      bógami  in bògami in bóga mi in bòga mi medm. (ọ̑; ) izraža podkrepitev trditve: čuden si, bogami; tega, bogami, ne razumem
  3.      bogástvo  -a s () 1. stanje bogatega človeka: iz nekdanjega bogastva je padel v najhujšo revščino / živeti v bogastvu v izobilju 2. velike materialne dobrine: vse svoje bogastvo je zapustil sinu; neizmerno bogastvo; nepošteno pridobljeno bogastvo / koncentracija bogastva / zdravje je največje bogastvo; pren. duhovno, kulturno bogastvo; bogastvo duha, srca // nav. mn., s prilastkom kar obstaja na zemlji v velikih količinah in se da izkoriščati: naravna, rudna bogastva 3. knjiž., z rodilnikom velika in raznovrstna množina: bogastvo barv, misli
  4.      bogàt  stil. bôgat -áta -o prid., bogatéjši ( ā; ó ā) 1. ki ima mnogo materialnih dobrin: dobila je bogatega moža; zelo je bogata / bogata dežela; bogata hiša; pren. bogata jesen 2. ki ima dosti določene stvari: bogati rudniki; bogata zbirka kamnov; bogato nahajališče živega srebra / pesem, bogata idej; pokrajina, bogata sonca; neustalj. partija šaha je bila bogata na lepih kombinacijah; vitaminsko bogata hrana; miselno bogata komedija; pren. spet je za izkušnjo bogatejši; bogat z izkušnjami // po vrednosti, količini zelo velik: bogat pridelek; letos je bila bogata žetev; bogato plačilo; knjiž. bogata rosa na travi 3. ki vsebuje mnogo raznovrstnih elementov: bogat jezik; bogat vzorec; bogata kulturna dejavnost / bogato življenje 4. knjiž. dragocen, razkošen: bogat plašč; bogato darilo / imeti bogato kosilo bogáto prisl.: bogato obdarovati; bogato obložena miza; bogato cvetoče drevje / ekspr. bogato nabrana obleka zelo, močno; sam.: revni in bogati
  5.      bogatášinja  -e ž (ā) zelo bogata ženska: rada bi postala bogatašinja
  6.      bógati  -am dov. in nedov. (ọ̑) star. ubogati: bogaj in priden bodi
  7.      bogatíja  -e ž () ekspr. velike materialne dobrine; bogastvo: vso bogatijo je zapustil sinu; neizmerna bogatija; pri njih je bila prava bogatija // nav. mn., star. kar je dragoceno; dragocenost: samostan hrani velike bogatije
  8.      bogatínka  -e ž () raba peša bogatašinja:enil se je z bogatinko
  9.      bogatítev  -tve ž () glagolnik od bogatiti ali bogateti: a) izkoriščali so kolonije za bogatitev matične države / prizadevati si za bogatitev pesniškega jezika; bogatitev samega sebe b) bogatitev industrijskih dežel; bogatitev posameznikov bogatenje
  10.      bogátost  -i ž (á) značilnost, lastnost bogatega: občudovala je bogatost njihovega doma / bogatost življenja
  11.      bógec 1 -gca m (ọ̑) 1. ekspr. manjšalnica od bog: sam ljubi bogec ga je poslal / otr., v krščanskem okolju bogca zahvali skleni roke v zahvalo 2. nar. križ s podobo Kristusa: v kotu nad mizo je visel star bogec
  12.      bógek  -gka m (ọ̑) 1. ekspr. manjšalnica od bog: ljubi bogek / otr., v krščanskem okolju otrok že zna zahvaliti bogka skleniti roke v zahvalo 2. nar. križ s podobo Kristusa
  13.      bogínja  -e ž (í) 1. v mnogoboštvu žensko božansko bitje: boginja Atena, Venera; boginja smrti; gledal jo je ko boginjo / zastar. boginja petja muza pesništva 2. zastar. zelo občudovana, oboževana ženska: vsi vemo, kdo je vaša boginja 3. star. ženska, ki prerokuje, vedežuje
  14.      bógnasváruj  [-kn-] m neskl., tudi bógnasváruj -a (ọ̑-á) evfem., star. hudič, vrag: menda mu je pomagal sam bognasvaruj; kosmat kakor sam bognasvaruj
  15.      bogo...  ali bógo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na bog: bogoljuben, bogoslužje; bogočloveški; bogovladje
  16.      bogočástje  -a s () češčenje, izkazovano bogu: javno bogočastje; svoboda vesti, veroizpovedi in bogočastja / izvrševanje bogočastja
  17.      bógočlovéški  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) rel. ki združuje naravo boga in človeka v eni božji osebi: Kristusova bogočloveška narava
  18.      bógoiskátelj  -a m (ọ̑-) knjiž. komur je iskanje boga življenjski cilj: izpovedi bogoiskatelja // filoz. pripadnik religiozno-filozofske smeri med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja
  19.      bógoiskáteljski  -a -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na bogoiskatelje ali bogoiskateljstvo: bogoiskateljsko hrepenenje
  20.      bógoiskáteljstvo  -a s (ọ̑-) knjiž. iskanje boga kot življenjski cilj: bogoiskateljstvo ga je zaposlovalo vse življenje // filoz. religiozno-filozofska smer med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja
  21.      bogoklétje  -a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga
  22.      bogoklétstvo  -a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga
  23.      bogomíseln  -a -o [sǝl] prid. () star. ki premišljuje o bogu: pobožna in bogomiselna žena / bogomiselni redovi kontemplativni
  24.      bogomólec  -lca m (ọ̑) iron. zelo pobožen človek: bil je velik bogomolec
  25.      bogomólka  -e ž (ọ̑) iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka ◊ zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa

   18.869 18.894 18.919 18.944 18.969 18.994 19.019 19.044 19.069 19.094  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA