Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (1.876-1.900)
- debeloplóden -dna -o prid. (ọ̑) agr. ki ima debele, velike plodove: debeloplodna sorta jagod ♪
- debelosemén -a -o prid. (ẹ̑) agr. ki ima debela, velika semena: debelosemena kumina ♪
- debelósten -tna -o (ọ̑) pridevnik od debelost: debelostna stopnja ♪
- debelosténski -a -o prid. (ẹ̄) ki ima debele stene: debelostenska posoda ♪
- debeloústen -tna -o prid. (ȗ) ki ima debele ustnice: debeloustni črnci ♪
- debelovráten -tna -o prid. (ȃ) ki ima debel vrat: debelovratna žival ♪
- debelúšen -šna -o prid. (ū) nekoliko debel: debelušen možak, otrok ♪
- débeten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na debet: debetni saldo; debetna postavka ♪
- debílen -lna -o prid. (ȋ) med. lahno duševno nerazvit: debilen otrok ♪
- decemvirálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na decemvirat: decemviralni zakonik ♪
- decénij -a m (ẹ́) knjiž. desetletje: prvi decenij tega stoletja; razvoj znanosti v povojnih decenijih; pred deceniji ♪
- decénten -tna -o prid. (ẹ̑) ki ne vzbuja pozornosti; nevsiljiv, zadržan: decentna barva, obleka; decentna razsvetljava / decentna čustva ♪
- decéntnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost decentnega: decentnost njegovega vedenja ♪
- decentralístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na decentralizem: decentralistični sistem / decentralistično prizadevanje ♪
- decentralizácija -e ž (á) odprava centralizacije, centralizma: izvesti decentralizacijo; decentralizacija upravljanja; proces decentralizacije ♪
- decentralizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na decentralizacijo: decentralizacijski proces ♪
- decentralízem -zma m (ȋ) sistem decentraliziranega upravljanja: decentralizem gospodarskega življenja ♪
- decentralizírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpraviti centralizacijo: decentralizirati gospodarstvo, upravljanje decentralizíran -a -o: decentralizirana uprava ♪
- decimálen -lna -o prid. (ȃ) ki temelji na delitvi enote na deset delov, desetinski: decimalni denarni sistem / decimalna tehtnica tehtnica, s katero se tehta breme z desetkrat lažjimi utežmi ♦ biblio. decimalna klasifikacija klasifikacija bibliotečnega in dokumentacijskega gradiva, ki temelji na decimalnem sistemu; mat. decimalna pika, vejica pika, vejica, ki loči enice od desetin; decimalno mesto mesto številke za decimalno vejico; decimalno število število, ki ima desete dele enote ♪
- decizíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. odločilen, odločujoč: njegov glas je bil pri posvetovanju deciziven ♪
- decrescéndo [dekrešendo] prisl. (ẹ̑) muz., označba za jakost izvajanja čedalje tišje: igrati decrescendo decrescéndo -a m postopno upadanje jakosti: skladba se konča z decrescendom ♪
- déden -dna -o prid. (ẹ̄) ki se podeduje: grad je bil njegov dedni fevd; dedna posest / dedna pravica pravica do podedovanja / dedna bolezen, obremenjenost; dedne lastnosti, značajske poteze ◊ biol. dedna osnova gen; skupek vseh genov organizma; jur. dedni delež delež, ki pripada posameznemu dediču; dedno pravo pravo, ki ureja dedovanje; zgod. dedni zakup razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska dédno prisl.: dedno obremenjen ♪
- dédičen -čna -o prid. (ẹ̑) zastar. deden: dedična posest / dedična obolelost ♪
- dédnopráven -vna -o prid. (ẹ̄-ā) nanašajoč se na dedno pravo: dednopravna pogodba; dednopravno razmerje razmerje, nastalo na podlagi dedovanja ♪
- dédnosten -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na dednost: dednostna teorija v delih naturalističnih pisateljev / knjiž. dednostno pravo dedno pravo ♪
1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976