Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (1.876-1.900)



  1.      debeloplóden  -dna -o prid. (ọ̑) agr. ki ima debele, velike plodove: debeloplodna sorta jagod
  2.      debelosemén  -a -o prid. (ẹ̑) agr. ki ima debela, velika semena: debelosemena kumina
  3.      debelósten  -tna -o (ọ̑) pridevnik od debelost: debelostna stopnja
  4.      debelosténski  -a -o prid. (ẹ̄) ki ima debele stene: debelostenska posoda
  5.      debeloústen  -tna -o prid. () ki ima debele ustnice: debeloustni črnci
  6.      debelovráten  -tna -o prid. () ki ima debel vrat: debelovratna žival
  7.      debelúšen  -šna -o prid. (ū) nekoliko debel: debelušen možak, otrok
  8.      débeten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na debet: debetni saldo; debetna postavka
  9.      debílen  -lna -o prid. () med. lahno duševno nerazvit: debilen otrok
  10.      decemvirálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na decemvirat: decemviralni zakonik
  11.      decénij  -a m (ẹ́) knjiž. desetletje: prvi decenij tega stoletja; razvoj znanosti v povojnih decenijih; pred deceniji
  12.      decénten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki ne vzbuja pozornosti; nevsiljiv, zadržan: decentna barva, obleka; decentna razsvetljava / decentna čustva
  13.      decéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost decentnega: decentnost njegovega vedenja
  14.      decentralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na decentralizem: decentralistični sistem / decentralistično prizadevanje
  15.      decentralizácija  -e ž (á) odprava centralizacije, centralizma: izvesti decentralizacijo; decentralizacija upravljanja; proces decentralizacije
  16.      decentralizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na decentralizacijo: decentralizacijski proces
  17.      decentralízem  -zma m () sistem decentraliziranega upravljanja: decentralizem gospodarskega življenja
  18.      decentralizírati  -am dov. in nedov. () odpraviti centralizacijo: decentralizirati gospodarstvo, upravljanje decentralizíran -a -o: decentralizirana uprava
  19.      decimálen  -lna -o prid. () ki temelji na delitvi enote na deset delov, desetinski: decimalni denarni sistem / decimalna tehtnica tehtnica, s katero se tehta breme z desetkrat lažjimi utežmibiblio. decimalna klasifikacija klasifikacija bibliotečnega in dokumentacijskega gradiva, ki temelji na decimalnem sistemu; mat. decimalna pika, vejica pika, vejica, ki loči enice od desetin; decimalno mesto mesto številke za decimalno vejico; decimalno število število, ki ima desete dele enote
  20.      decizíven  -vna -o prid. () knjiž. odločilen, odločujoč: njegov glas je bil pri posvetovanju deciziven
  21.      decrescéndo  [dekrešendo] prisl. (ẹ̑) muz., označba za jakost izvajanja čedalje tišje: igrati decrescendo decrescéndo -a m postopno upadanje jakosti: skladba se konča z decrescendom
  22.      déden  -dna -o prid. (ẹ̄) ki se podeduje: grad je bil njegov dedni fevd; dedna posest / dedna pravica pravica do podedovanja / dedna bolezen, obremenjenost; dedne lastnosti, značajske poteze ◊ biol. dedna osnova gen; skupek vseh genov organizma; jur. dedni delež delež, ki pripada posameznemu dediču; dedno pravo pravo, ki ureja dedovanje; zgod. dedni zakup razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska dédno prisl.: dedno obremenjen
  23.      dédičen  -čna -o prid. (ẹ̑) zastar. deden: dedična posest / dedična obolelost
  24.      dédnopráven  -vna -o prid. (ẹ̄-ā) nanašajoč se na dedno pravo: dednopravna pogodba; dednopravno razmerje razmerje, nastalo na podlagi dedovanja
  25.      dédnosten  -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na dednost: dednostna teorija v delih naturalističnih pisateljev / knjiž. dednostno pravo dedno pravo

   1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA