Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (18.719-18.743)



  1.      bíngel bôngel  in bíngel bóngel [gǝl] medm. (-ō; -ọ̄) otr. posnema zvonjenje: zvončki pojejo: bingel bongel
  2.      bíngeljc  -a [gǝl] m () pog. kar visi, binglja: oder, okrašen z lampijončki, pisanimi bingeljci in zastavicami; kapuce z bingeljci
  3.      bíngeljček  -čka [gǝl] m () manjšalnica od bingeljc: lestenec s steklenimi bingeljčki
  4.      bingljánje  -a s () glagolnik od bingljati: bingljanje z nogami / razglašeno bingljanje zvonca
  5.      bingljáti  -ám nedov.) 1. viseti in se zibati: medalje mu bingljajo na prsih; čop čepice binglja po obrazu; noge mu bingljajo z voza / bingljati z nogami // redko pozvanjati, zvončkljati: zvonovi bingljajo 2. ekspr. biti obešen, viseti: ta bo še bingljal; bingljati na veji bingljajóč -a -e: bingljajoča verižica
  6.      binírati  -am nedov. in dov. () rel. na en dan dvakrat maševati: ob nedeljah župnik binira
  7.      binóm  -a m (ọ̑) mat. izraz, ki ima dva člena, dvočlenik: kubiranje binoma
  8.      binómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na binom, dvočlenski: binomski izrek, koeficient / binomska enačba
  9.      bínormála  -e ž (-) geom. premica skozi točko prostorske krivulje, pravokotna na pritisnjeno ravnino v tej točki
  10.      bíntje  -a s () agr. boljši krompir holandske sorte s svetlo rumenim mesom: njivo so posadili z bintjem
  11.      bio...  ali bío... prvi del zloženk () nanašajoč se na življenje, živo bitje, živo sploh: biograf, biološki; biogen, biofizika, biokemik / mikrobiologija
  12.      bíogeografíja  -e ž (-) veda o geografski razširjenosti organizmov
  13.      biográf  -a m () kdor (na)piše biografijo, življenjepisec: Prešernovi biografi
  14.      biografíja  -e ž () popis življenja kake osebe, življenjepis: Levstikova biografija; moderna umetniška biografija
  15.      biográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na biografijo, življenjepisen: biografski podatki / biografski film, roman / Slovenski biografski leksikon
  16.      biologíja  -e ž () veda o življenju organizmov: razvoj biologije; molekularna biologija; biologija človeka, morja / profesor biologije
  17.      biologízem  -zma m () biol. prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja: pretiran biologizem sili k podcenjevanju vloge dela pri nastanku človeka; biologizem so vnesli v psihologijo naravoslovci
  18.      biolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na življenje organizmov: biološki učinek rentgenskih žarkov; oslabljena biološka odpornost ljudi; biološka potreba; biološko ravnotežje / biološka vrednost beljakovin // nanašajoč se na biologe ali biologijo: biološki inštitut; varuh biološke zbirke / Biološki vestnik biolóško prisl.: posledice utegnejo biološko prizadeti prihodnje generacije; biološko primerna hrana
  19.      bíomása  -e ž (-) biol. masa vseh rastlin, živali, ki rastejo, živijo na določenem področju: energija biomase
  20.      bíometeorologíja  -e ž (-) meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme: razvoj biometeorologije
  21.      biometríja  -e ž () statistično proučevanje življenjskih pojavov, procesov
  22.      bionomíja  -e ž () biol. nauk o zakonih življenja
  23.      bíotéhnika  -e ž (-ẹ́) veda o uporabi tehnike pri gojenju organizmov: živinska biotehnika
  24.      biotíp  -a m () biol. organizmi s popolnoma enako dedno osnovo
  25.      biotóp  -a m (ọ̑) biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor: mlaka je biotop za različne organizme

   18.594 18.619 18.644 18.669 18.694 18.719 18.744 18.769 18.794 18.819  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA