Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (18.619-18.643)



  1.      betatrón  -a m (ọ̑) fiz. naprava za krožno pospeševanje gibanja elektronov in proizvodnjo zelo trdih rentgenskih žarkov: elektronski betatron
  2.      bètec  -tca in betèc -tcà [bǝt] m (ǝ̏; ǝ̏ ) betič: lesen betec
  3.      bêteg  -éga mẹ́) nar. vzhodno bolezen: beteg me muči / veliki beteg ga meče božjast
  4.      bétel  -a m (ẹ̑) 1. tropska grmičasta ovijalka iz družine poprovcev: list betela 2. v liste te ovijalke zavita mešanica za žvečenje: žvečiti betel; od betela rdeča slina; neskl. pril.: betel palma areka
  5.      betéžnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od betežnik
  6.      betéžnik  -a m (ẹ̑) betežen človek: streči invalidom in betežnikom / poklicati zdravnika k betežniku
  7.      betíca  -e [bǝt] ž (í) 1. ekspr. glava: betica me boli; udaril ga je po betici 2. odebeljeni konec cepca, cepa
  8.      betíčar  -ja [bǝt] m () 1. agr. sladkorni sirek: njiva betičarja 2. ekspr., redko kdor ima nenavadno veliko glavo
  9.      betíčast  -a -o [bǝt] prid. (í) ki ima betico, betič: betičast cepec; betičasta palica ♦ bot. betičaste gobe gobe, ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae betíčasto prisl.: betičasto zadebeljena palica
  10.      betíček  -čka [bǝt] m () odebeljeni konec predmeta, zlasti palice; glavič: sukal je med prsti paličico s srebrnim betičkom
  11.      betón  -a m (ọ̑) gradbeni material iz cementa, peska in vode: mešati, pripravljati beton; oporniki iz betona // kar je iz betona: razbijati beton; kamor si pogledal, samo beton / spi na betonu na betonskih tlehgrad. armirani beton ojačen z armaturo; lahki beton izdelan iz votličastega agregata; prednapeti beton pri katerem se z armaturo doseže pritisk, preden deluje obtežitev
  12.      bétva  -e tudi bétev -tve ž (ẹ̑) 1. raba peša zelo majhna količina; malenkost, trohica: izpijmo še to betvo; betva moke / premisliti do zadnje betve podrobnosti 2. bot. enojno brezlistno zelnato steblo, ki nosi cvet, cvete: kratka betva vijolice
  13.      bétvece  in bétevce -a [vǝc; tǝv] s (ẹ̑) betvica: betvece denarja
  14.      beuronski  -a -o [bôjr-] prid. () nanašajoč se na mesto Beuron: beuronske znamenitosti ♦ um. beuronska šola gibanje za reformo katoliške cerkvene umetnosti v 19. stoletju
  15.      bévk  in bèvk bévka m (ẹ̑; ẹ́) posamezen glas pri bevkanju: pasji bevk
  16.      bévsk  -a tudi bèvsk bêvska m (ẹ̑; ē) posamezen glas pri bevskanju: pes je zalajal samo enkrat, bevsk mu je zastal v goltancu // bevskanje: pasji bevsk
  17.      bévskati  -am tudi bêvskati -am nedov. (ẹ̑; ) 1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes, ščene bevska; lisica bevska; pren. mitraljezi so bevskali 2. slabš. zadirčno govoriti s kom: kar naprej bevska name bevskajóč -a -e: ukazovati z bevskajočim glasom
  18.      bévskniti  -em tudi bêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) 1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: ščene je bevsknilo 2. slabš. zadirčno reči: uradnik je bevsknil na študenta / nejevoljno, surovo bevskniti
  19.      bezálo  -a [bǝz] s (á) priprava za bezanje: bezalo za čiščenje pipe
  20.      bezáti  -ám [bǝz] nedov.) 1. narahlo drezati v kaj: bezati s paličico v mišjo luknjo; s prstom bezati v nos // grebsti, brskati: bezati po žerjavici; pren. razmišljam in bezam po spominu 2. preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: kar naprej beza psa / otroci bezajo murenčke iz luknje; pren. če bo še kdo bezal vame, ga bom!
  21.      bezèg  -zgà tudi bèzeg -zga [bǝz] m (ǝ̏ ; ǝ̀) grm ali nizko drevo z zdravilnimi rumenkasto belimi cveti in črnimi jagodami: bezeg že cvete // cvetje ali jagode tega grma: čaj iz bezga ◊ bot. divji bezeg drevo ali grm z rdečimi strupenimi jagodami, Sambucus racemosa; vrtn. španski bezeg okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris
  22.      bezgóvec  tudi bèzgovec -vca [bǝz] m (ọ̄; ǝ̀) bezgov grm, bezeg: zleknil se je v senco bezgovca // sok, žganje ali vino iz bezgovih jagod: piti bezgovec
  23.      bezgovína  -e [bǝz] ž (í) bezgov les: pipa iz bezgovine / bezgovina je ozelenela bezgovje
  24.      bezljáti  -ám [bǝz in bez] nedov.) 1. splašeno se poditi: krave bezljajo // pog. dirjati, divjati: kam pa bezljaš 2. pog., ekspr. lahkomiselno se izživljati, zlasti spolno: prej je bil soliden, zdaj pa je začel bezljati
  25.      bezníca  -e ž (í) zakoten, zanemarjen gostinski lokal: vse dni se potika po beznicah; zakajena, zanikrna beznica; zloglasna beznica / slabš. počedi že enkrat to svojo beznico sobo

   18.494 18.519 18.544 18.569 18.594 18.619 18.644 18.669 18.694 18.719  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA