Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (18.601-18.625)


  1.      besedílo  -a s (í) 1. z določenimi besedami izražene misli: popravljati, spreminjati besedilo; sestaviti dokončno besedilo predloga; napačno razlagati zakonsko besedilo / vezno besedilo pri recitacijskem večeru // napisano delo: komentirati, študirati stara besedila; dramsko besedilo 2. iz besed sestoječi del v knjigi, publikaciji: v knjigi je več slik kot besedila; nečitljivo besedilo; delo obsega čez šeststo strani besedila // besedni del v glasbenem delu: melodijo si je zapomnil, besedilo pa je pozabil / pesem je uglasbil na besedilo Simona Gregorčiča ♪
  2.      besedljív  -a -o prid. (ȋ í) star. gostobeseden, zgovoren: besedljiv trgovec / tako jezne in besedljive svoje žene še ni videl ♪
  3.      besedljívka  -e ž (ȋ) star. gostobesedna, zgovorna ženska: zakričal ji je, da je grda besedljivka ♪
  4.      besédnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od besednik: izbrali so jo za svojo besednico ♪
  5.      besednják  -a m (á) 1. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene; slovar: dvojezični, slikovni besednjak 2. nav. ed., redko besedni zaklad: svoj besednjak je obogatil s psovkami / beseda iz našega vsakdanjega besednjaka ♪
  6.      besedotvórje  -a s (ọ̑) lingv. tvorjenje in sestava besed: odkrivati zakone besedotvorja // nauk o tem ♪
  7.      besežé  -ja m (ẹ̑) med. cepivo proti jetiki: cepljenje z besežejem ♪
  8.      besežírati  -am nedov. in dov. (ȋ) med. cepiti z besežejem: besežirati novorojenčke in šolske otroke ♪
  9.      besnéti  -ím nedov., bêsni in bésni (ẹ́ í) 1. v dejanju kazati svoj bes: pijanec besni; besni od jeze; besni kakor zver / okupatorji so besneli po naših krajih 2. nastopati z veliko silo: boj, nevihta, požar besni; pren. v srcu mu besni vihar besnèč -éča -e: besneč ocean, ogenj ♪
  10.      bêsnež  in bésnež -a m (ȇ; ẹ̑) kdor besni: izvili so besnežu orožje / usta se mu penijo kakor besnežu ♪
  11.      besnílo  -a s (í) stanje, ki ga povzroči skrajna živčna razdraženost: krivica ga je spravila v pravo besnilo; divje, pijano besnilo / napad besnila / zmagoslavje je naraslo do besnila ♪
  12.      besnív  -a -o prid. (ȋ í) redko besen, divji: ko mu je očitala krutost, je ves besniv hotel udariti še njo ♪
  13.      bêsnost  in bésnost -i ž (é; ẹ́) najvišja stopnja jeze: obsedla ga je besnost; spravljati v besnost / njegovo besnost je težko prenašati ♪
  14.      béstija  -e ž (ẹ̄) knjiž. 1. velika divja žival; zver: sestradana bestija je planila na plen; pren., slabš. kakšna bestija je v tej ženski 2. ekspr. surov, zloben človek: te bestije so ga umorile ♪
  15.      béšter  -tra -o prid. (ẹ̄) star. prikupen, čeden: beštra nevesta ♪
  16.      bêštija  in béštija -e ž (ē; ẹ̄) pog. 1. velika divja žival; zver: požrešna beštija / ekspr. odpelji mulo, te beštije ne maram več videti 2. ekspr. surov, zloben človek: tista beštija pretepa otroke; to so beštije, ti ljudje / kot psovka molči, beštija; ti beštija ti; kot kletvica beštija, sem jaz kriv? ♪
  17.      bèt  -à in -a [bǝt] m (ǝ̏ ȁ, ǝ̀) 1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: drvar je vzel s seboj sekiro in bet / uporniki so se oborožili z beti; neumen ko bet 2. peclju podoben del gobe: jurčki imajo bet in klobuk ● enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno ♪
  18.      bètast  -a -o [bǝt] prid. (ǝ̀) podoben betu: betast cvet, izrastek ♪
  19.      betatrón  -a m (ọ̑) fiz. naprava za krožno pospeševanje gibanja elektronov in proizvodnjo zelo trdih rentgenskih žarkov: elektronski betatron ♪
  20.      bètec  -tca in betèc -tcà [bǝt] m (ǝ̏; ǝ̏ ȁ) betič: lesen betec ♪
  21.      bêteg  -éga m (ē ẹ́) nar. vzhodno bolezen: beteg me muči / veliki beteg ga meče božjast ♪
  22.      bétel  -a m (ẹ̑) 1. tropska grmičasta ovijalka iz družine poprovcev: list betela 2. v liste te ovijalke zavita mešanica za žvečenje: žvečiti betel; od betela rdeča slina; neskl. pril.: betel palma areka ♪
  23.      betéžnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od betežnik ♪
  24.      betéžnik  -a m (ẹ̑) betežen človek: streči invalidom in betežnikom / poklicati zdravnika k betežniku ♪
  25.      betíca  -e [bǝt] ž (í) 1. ekspr. glava: betica me boli; udaril ga je po betici 2. odebeljeni konec cepca, cepa ♪

   18.476 18.501 18.526 18.551 18.576 18.601 18.626 18.651 18.676 18.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA