Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (18.419-18.443)


  1.      bárvar  -ja m (ȃ) 1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem: barvar porcelana, tekstila; barvar in ličar 2. lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi ♪
  2.      barvárna  -e ž (ȃ) barvarska delavnica: barvarno so postavili k vodi // barvarski obrat v tovarni: v barvarni in v tkalnici imajo enake norme ♪
  3.      bárvarstvo  -a s (ȃ) barvarska obrt: zaposlen je v barvarstvu // opravljanje barvarskega poklica ♪
  4.      bárvast  -a -o prid. (ȃ) 1. ki vsebuje barvo; barven: barvasti svinčniki; barvaste krede / barvasto prebivalstvo barvnopolto / barvaste kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvasta metalurgija // ki je v barvah, ant. črno-bel: barvast posnetek; barvasta fotografija 2. ki se mu da drugačna barva, kot jo ima navadno: barvast papir; barvasta tkanina; barvasto steklo ♪
  5.      bárvati  -am nedov. (ȃ) 1. prepajati, pokrivati z barvo: barvati steno, volno; barvati z zeleno barvo; barva si lase, ustnice ♦ med. barvati histološki preparat 2. povzročati obarvanost: zarja barva oblake; listje se barva; pren. barvati glas, pesniški izraz bárvan -a -o: rdeče barvan pod; barvani ljudje barvnopolti ♪
  6.      bárvica  -e ž (ȃ) nav. mn. sredstvo za barvanje pri šolskem risanju: škatlica vodenih, vodnih barvic; tempera barvice; čopič za barvice ♦ etn. barvice prodajati, ugibati otroška igra, pri kateri se ugiba, katero barvo kdo predstavlja ♪
  7.      barvomér  -a m (ẹ̑) teh. priprava za merjenje intenzivnosti barv; kolorimeter ♪
  8.      barvotísk  -a m (ȋ) žarg., tisk. barvni tisk: reprodukcija v barvotisku // tiskana barvna slika: stene so našarjene s številnimi barvotiski ♪
  9.      baržún  -a m (ȗ) knjiž. tkanina s ščetkasto površino na eni strani; žamet: prevleka iz rdečega baržuna; mah je mehek kakor baržun / oblečena je v svilo in baržun ♪
  10.      baržúnast  -a -o prid. (ȗ) knjiž. žametast: baržunast telovnik; baržunasta obleka, zavesa / baržunasti stoli // ekspr. podoben žametu: baržunast mah; njena baržunasta lica / baržunaste oči baržúnasto prisl.: baržunasto črn ♪
  11.      bás  -a m (ȃ) 1. najnižji moški glas: peti bas / govoriti z basom; debel, globok bas // nav. mn., žarg. basist: basi v zboru so prešibki; filharmonija išče base 2. glasbilo z najnižjim glasom: igrati bas, na bas 3. basovska tipka: harmonika z osemdesetimi basi ◊ etn. lončeni bas ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; prvi bas najvišji glas med basi ♪
  12.      básati  bášem tudi básam nedov., tudi basájte; tudi basála (á ȃ) 1. s silo polniti, tlačiti: basati pipo / basati si jabolka v žepe 2. polniti orožje z naboji; nabijati: basati puško / basati možnar 3. nar. gorenjsko seliti se: vrgli so me iz bajte, še danes moram basati 4. brezoseb., pog. biti v stiski, zlasti glede na denar, čas: ob koncu meseca ga vselej baše; zdaj se obirate, potem vas bo pa basalo básati se pog. 1. tlačiti se, riniti se: potniki so se basali v avtobus 2. naglo, pohlepno jesti: otroci se bašejo s potico ● redko počasi se je basala s koleslja nerodno lezla, kobacala ♪
  13.      baseball  -a [bé(j)zbôl] m (ẹ̑-ȏ) šport. ameriška igra, pri kateri udarjajo žogo z lesenim kijem: igrati baseball; neskl. pril.: baseball tekma ♪
  14.      básek  -ska m (ȃ) ekspr. šibek, slaboten bas: govoriti z mehkim baskom ♪
  15.      báselski  -a -o [bazl-] prid. (á) nanašajoč se na Basel: baselske znamenitosti ♦ rel. baselski koncil koncil v Baslu od 1431 do 1448 ♪
  16.      basírati  -am nedov. (ȋ) pog. 1. peti bas: v zboru je vneto basiral 2. ekspr. govoriti z basom: prehlajen je, zato tako basira ♪
  17.      basíst  -a m (ȋ) kdor poje bas: basist poje samospeve; dirigent je razpostavil basiste in tenoriste // redko kdor igra (na) bas: orkester išče basista ♪
  18.      básklarinét  -a m (ȃ-ẹ̑) muz. glasbilo, ki zveni oktavo nižje od klarineta: elegija za basklarinet in klavir ♪
  19.      básniti  -im nedov. (ȃ) knjiž., redko pripovedovati o nenavadnih stvareh, bajati: kdo nam bo odslej basnil, kot si znal le ti? ♪
  20.      básovski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bas: govoriti z basovskim glasom; basovska partija skladbe / basovski instrumenti ♦ muz. basovski ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f ♪
  21.      básreliéf  tudi báreliéf -a [bar-] m (ȃ-ẹ̑) um. relief, pri katerem liki le malo izstopajo iz osnovne ploskve, ploski relief: stene so okrašene z basreliefi ♪
  22.      básso búffo  bássa búffa [baso bufo] m (ȃ-ȗ) muz. basovski glas za komične vloge: partitura za basso buffo / pooseb. nastopa znameniti basso buffo ♪
  23.      básso contínuo  bássa contínua [basokon-] m (ȃ-ȋ) muz. basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami: orgle so izvajale basso continuo ♪
  24.      bastárd  -a m (ȃ) 1. biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: ta pes je bastard 2. slabš., redko nezakonski otrok, zlasti če so njegovi starši iz zelo različnih družbenih razredov: v hiši svojega bogatega očeta se je počutil tujca in bastarda // izrodek, izvržek: rekli so, da je svinja in bastard ♪
  25.      bastardírati  -am dov. in nedov. (ȋ) biol. medsebojno oploditi živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti; križati: bastardirati rž in pšenico; bastardirati žrebca z oslico bastardíran -a -o: bastardirane čebele ♪

   18.294 18.319 18.344 18.369 18.394 18.419 18.444 18.469 18.494 18.519  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA