Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (18.219-18.243)



  1.      bábine  -bin ž mn. () star. (po)porodna doba: ženska je v babinah
  2.      bábiti se  -im se nedov.) slabš., redko družiti se z ženskami
  3.      bábjak  stil. bábjek -a m () slabš. ženskar: to ti je velik babjak / ekspr. ti babjak, slepar // ekspr. bojazljiv človek: pustili so puške in zbežali, babjaki!
  4.      babjevérski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. praznoveren, vraževeren: babjeverske misli
  5.      bábji  -a -e prid. () slabš. 1. ženski: babja radovednost; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji ∙ slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja vera praznoverje 2. nemožat, strahopeten: babje vedenje; ta človek je babjega srca ◊ meteor. babje poletje ali poljud. babje leto doba lepega vremena v začetku jeseni; babje pšeno zrnate snežne padavine; prisl.: čisto po babje je javkal
  6.      bablè  -éta s ( ẹ́) slabš. ženska, navadno starejša: bable je bilo čisto iz sebe
  7.      bábnica  -e ž () 1. slabš. ženska: narobe bo, ker so babnice vmes // (zakonska) žena: najraje tiči doma pri svoji babnici 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: to ti je babnica in pol; znajde pa se, babnica
  8.      babóvje  -a s (ọ̑) slabš. ženske, ženstvo: polno babovja in otročadi se je nateplo tja
  9.      babšè  tudi babščè -éta s ( ẹ́) slabš. drobna ženska, navadno starejša: grdo, klepetavo, suho babše // iron. ženska sploh: vsako babše ga zmeša
  10.      babúra  -e ž () slabš. grda, zoprna starejša ženska: krmežljava, skopa babura // ženska sploh: še zmeraj lazi za tisto baburo
  11.      babúza  -e ž (ū) zastar. babura: Še ne zmeni se babuza, ko pred njo obstojim in jo začnem z očmi meriti (S. Jenko)
  12.      bácek  -cka m () 1. ljubk. mlad ovčji samec, jagnje: bacek meketa pred ograjo 2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: zakaj pa ste taki backi?
  13.      báchovski  -a -o [bah-] prid. () tak kot pri Bachu: bachovska zvočnost skladbe ♦ muz. bachovska trobenta manjša trobenta z visoko ležečim tonskim obsegom za izvajanje zlasti baročnih skladb
  14.      bacíl  -a m () biol. paličasta bakterija: bacili napadajo organizem; odkriti nov bacil; tifusni bacil; bacil jetike / poljud. zrak je poln bacilov mikrobov sploh; pren. bacili vojne
  15.      bacilonósec  -sca m (ọ̑) med. kdor ima bacile in jih prenaša na druge: odkriti bacilonosca
  16.      bacilonóska  -e ž (ọ̑) med. ženska, ki ima bacile in jih prenaša na druge
  17.      backhand  -a [bèkhènd -ênda] m (- -) šport. udarec pri (namiznem) tenisu ipd. s hrbtom roke proti nasprotniku: močen backhand; neskl. pril.: backhand udarec; prisl.: udarja enako dobro backhand kot forehand
  18.      backovína  -e ž (í) redko jagnjetina: pečena backovina
  19.      bacníti  in bácniti -em dov. ( á ā) zastar. brcniti: bacniti psa / bacniti kamen s poti / bacnili so ga iz šole
  20.      báči  -ja m () nar., zapostavljeni pristavek k moškemu imenu stric, striček: Postal je pri meni .. pokazal na gozd in rekel: Lacko bači, tu v tem gozdu leži milijon (M. Kranjec)
  21.      báčvast  -a -o prid. () star. podoben bačvi: posoda bačvaste oblike
  22.      bádnjak  -a m () nar. belokranjsko dan pred božičem: na badnjak je bilo ♦ etn. panj, debelo poleno, ki na božični večer gori v peči
  23.      bagatéla  -e ž (ẹ̑) ekspr. kar je malo vredno, malenkost: za tako bagatelo se ni vredno prepirati; eh, bagatela! ♦ muz. krajša, manj zahtevna skladba, navadno za klavir // zelo nizka cena: dobiti, kupiti, prodati za bagatelo
  24.      bagatelizírati  -am nedov. () omalovaževati, podcenjevati: igralec je vlogo bagateliziral; njegov predlog so bagatelizirali
  25.      báger  -gra m (á) star. dragocena temno rdeča svilena tkanina; škrlat: ogrinjalo iz bagra / obleči se v bager

   18.094 18.119 18.144 18.169 18.194 18.219 18.244 18.269 18.294 18.319  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA