Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (17.919-17.943) 
- área -e ž (ā) knjiž. predel, področje z določenimi skupnimi lastnostmi: industrijska area ♪
- areál -a m (ȃ) območje zemljepisne razširjenosti česa, površina: povečati areal plodne zemlje; gozdni areal / ravninska mesta imajo velik areal; to ozemlje je po arealu večje, po številu prebivalcev manjše ♦ biol. areal bukovega gozda; lingv. raziskovati areale posameznih sufiksov ♪
- aréka -e ž (ẹ̑) bot. palma jugovzhodne Azije z užitnimi semeni, Areca catechu ♪
- areométer -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje gostote tekočin, gostomer: meriti z areometrom; lestvica areometra ♪
- areopág -a m (ȃ) zgod. najvišje sodišče v starih Atenah ♪
- arestánt in arestànt -ánta m (ā á; ȁ á) pog. zapornik, kaznjenec, jetnik: na dvorišče so prišli arestanti s paznikom; odvesti arestanta ♪
- arestántovski -a -o prid. (á) pog. zaporniški, kaznjenski, jetniški: arestantovska obleka; težave arestantovskega življenja ♪
- arestántski -a -o prid. (ā) pog. zaporniški, kaznjenski, jetniški: arestantska hrana ♪
- aretácija -e ž (á) glagolnik od aretirati: odrediti aretacijo osumljene osebe; vzrok za aretacijo / stražnik mu je napovedal aretacijo / aretacije so bile med zadnjo vojno dan za dnem ♪
- aretírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prijeti koga in mu odvzeti prostost: ponoči je policija aretirala veliko ljudi; aretirati osumljenca, zločinca; aretirali so ga zaradi kraje 2. teh. zaustaviti, nepremično pritrditi gibljivi del naprave: aretirati magnetno iglo aretíran -a -o: biti aretiran; sam.: eden izmed aretiranih je skušal pobegniti ♪
- árgon in argón -a m (ȃ; ọ̑) kem. žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Ar: z argonom polnjene žarnice ♪
- arháik -a m (á) geol. starejše obdobje praveka, v katerem so se pojavili prvi nejasni sledovi življenja ♪
- arháika -e ž (á) 1. lastnosti, značilnosti arhaičnega: preprosta kmečka arhaika 2. um. doba prvih razvojnih stopenj v predklasični umetnosti: grška arhaika ♪
- arhaízem -zma m (ȋ) starinska značilnost: arhaizem stavbe // lingv. jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku: dialektični, slovanski arhaizmi ♪
- arhájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na arhaiko: sledovi življenja v arhajski dobi / arhajski slog; arhajska plastika ♪
- arhegónij -a m (ọ́) bot. rastlinski ženski spolni organ ♪
- arheologíja -e ž (ȋ) znanost, ki na osnovi izkopanin proučuje življenje in kulturo starih narodov: zanimati se za arheologijo / antična, staroslovanska arheologija ♪
- arheópteriks -a m (ọ̑) pal. najstarejša znana izumrla ptica, ohranjena kot okamnina, praptič ♪
- arhetíp -a m (ȋ) knjiž. prvotna oblika kakega zapisa: ohranjeni varianti rokopisa nista arhetip, marveč kasnejši prepis ◊ filoz. praoblika kot temelj, vzrok vsega, kar je ♪
- arhidiákon -a m (á) škofov namestnik, pooblaščen za arhidiakonat ♪
- arhidiakonát -a m (ȃ) upravna enota katoliške cerkve, ki obsega več dekanij: škofija je razdeljena v več arhidiakonatov ♪
- arhiepískop -a m (ȋ) v vzhodni cerkvi predstojnik cerkvene pokrajine, ki obsega več škofij ♪
- Arhimédov -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora ♦ teh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej ♪
- arhiprézbiter -ja m (ẹ̑) rel. naslov za duhovnika, ki mu je poverjeno častno vodstvo cerkvene slovesnosti ♪
- arhitékt -a m (ẹ̑) strokovnjak za arhitekturo: razpisati mesto inženirja arhitekta; razstava likovnikov in arhitektov / filmski, gledališki, pejsažni, vrtni arhitekt; arhitekt urbanist ♪
17.794 17.819 17.844 17.869 17.894 17.919 17.944 17.969 17.994 18.019