Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (17.826-17.850) ![](arw_left.gif)
- antonomazíja -e ž (ȋ) lit. zamenjava lastnega imena z občnim ali obratno ♪
- antónovka -e ž (ọ̑) agr. trajno zimsko jabolko zelenkaste barve ♪
- ántraks -a m (ȃ) med., vet. kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka, vranični prisad: bacil antraksa ♪
- ántropobiologíja -e ž (ȃ-ȋ) veda o človeškem življenju in njegovih zakonitostih ♪
- antropofobíja -e ž (ȋ) psiht. bolezenski strah pred ljudmi ♪
- ántropogeográfski -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na antropogeografijo: antropogeografski opis Slovenije / antropogeografski zemljevid ♪
- antropologíja -e ž (ȋ) veda o človeku kot členu narave: dognanja antropologije / fizična, kulturna antropologija; filozofska, socialna antropologija / predavanja iz antropologije ♪
- antropometríjski -a -o (ȋ) pridevnik od antropometrija: antropometrijski instrumenti; antropometrijski pregled ♪
- antropozofíja -e ž (ȋ) filoz. nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja nevidnega sveta ♪
- anulácija -e ž (á) knjiž. razglasitev za neveljavno; razveljavitev, uničenje: anulacija čekov, dogovora ♪
- aoríst -a m (ȋ) lingv. glagolska oblika za izražanje dovršenega dejanja, zlasti preteklega ♪
- apanáža -e ž (ȃ) v monarhističnih državah redni letni prejemki članov vladarske rodbine: določiti, zvišati apanažo; pren., ekspr. apanaža, ki mu jo je dodelil striček, ni krila vseh njegovih potreb ♪
- aparát -a m (ȃ) 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala // pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat ♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat;
povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat ♪
- aparátčik -a m (ȃ) slabš., zlasti v sovjetskem okolju aktivist, funkcionar partijskega aparata, ki nekritično, brez premisleka izpolnjuje navodila nadrejenih: sekretar komiteja je bil aparatčik ♪
- aparatúra -e ž (ȗ) sestav več aparatov, ki tvori funkcionalno celoto: montirati, namestiti aparaturo; klinika je opremljena s sodobno aparaturo; filmska, tonska aparatura; aparatura za vremensko službo ♪
- apártheid -a [-hajd] m (ȃ) zapostavljanje črncev na vseh področjih javnega življenja v Južni Afriki: boj proti apartheidu / obsoditi politiko apartheida ♪
- apartmá -ja m (ȃ) 1. večsobno, razkošno stanovanje, zlasti v hotelu: ima eleganten apartma; najela je apartma v najboljšem hotelu 2. iron. majhno, skromno stanovanje: izvolite v moj apartma ♪
- apártnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost apartnega: apartnost njene obleke / stilistična apartnost ♪
- apáški 1 -a -o prid. (ā) nanašajoč se na Apače: naučil se je treh indijanskih jezikov, med njimi apaškega / prsten apaški obraz ♪
- apatíja -e ž (ȋ) stanje apatičnega človeka; brezčutnost, topost: pasti v apatijo; prebudil se je iz globoke, popolne apatije; apatija do življenja / politična apatija ♪
- apatít -a m (ȋ) topazu podoben poldrag kamen rumene barve: nakit z apatitom ♦ min. kalcijev fosfat s fluorom in klorom; ležišča apatita ♪
- apatríd -a m (ȋ) človek brez domovine, državljanstva; brezdomovinec: mednarodna konvencija o apatridih; kot apatridi se morajo javljati oblasti ♪
- apél -a m (ẹ̑) 1. javen poziv, klic: nasloviti apel na mladino; apel Združenih narodov k miru // sklicevanje na kaj: apel na čast, na človečnost 2. zbor pri vojakih, v taboriščih: zatrobiti k apelu; večerni apel ◊ lov. pes ima dober apel je poslušen ♪
- apelírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. javno obrniti se na koga s pozivom ali prošnjo, pozvati: govornik je apeliral na vse udeležence, da se za stvar zavzamejo; na konferenci so apelirali na delegate, naj se organizira za to poseben odsek 2. sklicevati se na kaj: apelirati na čut pravičnosti, na razum; apeliramo na vašo politično zavednost ♪
- aperçu -ja [apersí] m (ȋ) knjiž. duhovita domislica ali pripomba: pomemben aperçu // kratek pregled: dal nam je samo aperçu problema ♪
17.701 17.726 17.751 17.776 17.801 17.826 17.851 17.876 17.901 17.926