Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (17.701-17.725)


  1.      amputácija  -e ž (á) kirurška odstranitev uda telesa: zdravnik se je odločil za takojšnjo amputacijo; amputacija noge; pren. velika etnična amputacija ♪
  2.      amputírati  -am dov. in nedov. (ȋ) opraviti amputacijo: amputirati ranjeno nogo pod kolenom / moral si je dati amputirati vse prste amputíran -a -o: amputirano stopalo ♪
  3.      amulét  -a m (ẹ̑) predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: nositi amulet okrog vratu; dragocen amulet; amulet zoper bolezni ♪
  4.      anaerobióza  -e ž (ọ̑) biol. pridobivanje življenjske energije brez uporabe prostega kisika ♪
  5.      anagráf  -a m (ȃ) adm. register stalnega prebivalstva: predložil je anagraf mesta // urad za prijavljanje in odjavljanje prebivalcev: anagraf vodi evidenco o prebivalstvu ♪
  6.      anahorétski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od anahoret, puščavniški: anahoretsko življenje ♪
  7.      anahronízem  -zma m (ȋ) pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa: njegovo opisovanje kmečkega življenja je živ anahronizem; družbeni anahronizem / kronist je zagrešil nekaj neznatnih anahronizmov pomot v zvezi s časovno opredelitvijo ♪
  8.      anakreóntik  -a m (ọ́) lit. kdor piše anakreontske pesmi: slovenski anakreontik Vodnik ♪
  9.      anakreóntika  -e ž (ọ́) lit. pesništvo, ki opeva brezskrbno življenje, vino, ljubezen: Vodnikovo zanimanje za anakreontiko / rokoko in anakreontika ♪
  10.      anakrúza  -e ž (ȗ) lit. nepoudarjeni zlog pred prvo stopico v verzu: troheji z anakruzo ♪
  11.      analfabét  -a m (ẹ̑) kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek: njegov ded je analfabet; število analfabetov pada // slabš. kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež: v politiki je popoln analfabet; tehnični analfabet ♪
  12.      analfabetízem  -zma m (ȋ) neznanje branja in pisanja; nepismenost: odpraviti analfabetizem; boj proti analfabetizmu // slabš. nevednost v kaki stroki: politični analfabetizem ♪
  13.      análi  -ov m mn. (ȃ) zapisi pomembnejših dogodkov po letih, letopis: društveni anali; anali slovenske kulture / to je zapisano v starih analih; pren. ta koncert bo prišel v anale našega glasbenega življenja ♪
  14.      analítik  -a m (í) kdor analizira: literarni zgodovinar je predvsem analitik; globok, hladen, izrazit analitik; analitik družbe, življenja; ekonomist analitik; posli analitika in planerja / kemik analitik ♪
  15.      analítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na analizo: analitska metoda / analitska ocena delovnih mest / uvedli so analitsko službo / analitska kemija ♪
  16.      analíza  -e ž (ȋ) ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje; delati, izvesti, podati analizo; ne bomo se spuščali v analizo problema; izčrpna, kritična, podrobna analiza; analiza cen, krvi; prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza ♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami // temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate ♪
  17.      analizátor  -ja m (ȃ) 1. analitik: bil je analizator tedanje meščanske družbe; globok analizator // šah. kdor razčlenjuje partije, poteze, pozicije: moštvo je imelo pri dvoboju na razpolago pet analizatorjev 2. teh. naprava za analiziranje: analizator plinov; analizator zvoka ◊ mat. diferencialni analizator naprava za reševanje diferencialnih enačb ♪
  18.      analizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati analizo, razčlenjevati: analizirati gospodarske razmere; kreditne zahteve podjetij bodo banke vsestransko analizirale / pravilno analizirati položaj presojati, ocenjevati ♦ kem. analizirati ugotavljati elemente ali atomske skupine v spojinah ali zmeseh; lingv. analizirati stavek; šah. analizirati potezo, pozicijo ♪
  19.      analogíja  -e ž (ȋ) pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti; iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji ♦ lingv. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika ♪
  20.      análogon  -a m (ȃ) knjiž. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analogon jubilejnemu zborniku ♪
  21.      anamnéza  -e ž (ẹ̑) med. podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo: anamneza mu je pomagala do pravilne diagnoze; bolnikova, družinska anamneza ◊ filoz. anamneza po Platonu spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo; jur. kriminalna, socialna anamneza podatki o obtoženčevi kriminalni, socialni preteklosti ♪
  22.      ánanas  -a m (ȃ) tropska rastlina z dolgimi listi ali njen veliki, sočni, aromatični sad: veliki nasadi ananasa; nikoli prej ni jedla ananasa; neskl. pril.: ananas liker ♦ agr. ananas hruška hruška z okusom po ananasu ♪
  23.      anapést  -a m (ẹ̑) lit. trizložna stopica z dvema nepoudarjenima in tretjim poudarjenim zlogom: napisal je odo v anapestih ♪
  24.      anárhičnost  -i ž (á) neurejenost, neorganiziranost: anarhičnost produkcije; anarhičnost gospodarskega sistema ♪
  25.      anarhíja  -e ž (ȋ) stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost: v bataljonu je vladala popolna anarhija; v poeziji je prišlo do anarhije; tako poslovanje vodi v anarhijo / ekspr. kakšna anarhija je v tej hiši nered, zmeda // nenačrtno delo ali poslovanje: anarhija v proizvodnji ◊ polit. stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost ♪

   17.576 17.601 17.626 17.651 17.676 17.701 17.726 17.751 17.776 17.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA