Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (17.694-17.718)



  1.      àmpak  in ampak vez. () v protivnem priredju 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne leampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič 3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag 4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska; ampak čast komur čast, govoriti pa znaš
  2.      ampêr  -a m () fiz. enota za merjenje jakosti električnega toka: meriti v amperih; varovalka za deset amperov [A]
  3.      ampêrméter  -tra m (-ẹ̄) elektr. priprava za merjenje jakosti električnega toka: vključiti ampermeter; laboratorijski, prenosni ampermeter
  4.      ampêrsekúnda  in ampêre-sekúnda -e [-ers-] ž (-) fiz. enota za merjenje elektrine
  5.      amplifikácija  -e ž (á) knjiž. razširitev, povečanje: pisatelj je dal preprosti situaciji ustrezno amplifikacijo / retorično razgibana amplifikacija; stilistična amplifikacija izražanje, podajanje s kopičenjem izrazov
  6.      amplitúda  -e ž () 1. fiz. največja vrednost nihajoče fizikalne količine: amplituda električne napetosti; amplituda nihanja; amplituda odmika nihala 2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa: temperaturna amplituda; amplituda bibavice; pren. čustvena amplituda; široka amplituda umetnikovih interesov ◊ biol. ekološka amplituda obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju
  7.      ampúla  -e ž () neprodušno zaprta steklenička, navadno z zdravilom za vbrizganje: steklena ampula; odbiti vrh ampule / ampula seruma ◊ anat. razširjeni del cevastega organa
  8.      amputácija  -e ž (á) kirurška odstranitev uda telesa: zdravnik se je odločil za takojšnjo amputacijo; amputacija noge; pren. velika etnična amputacija
  9.      amputírati  -am dov. in nedov. () opraviti amputacijo: amputirati ranjeno nogo pod kolenom / moral si je dati amputirati vse prste amputíran -a -o: amputirano stopalo
  10.      amulét  -a m (ẹ̑) predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: nositi amulet okrog vratu; dragocen amulet; amulet zoper bolezni
  11.      anaerobióza  -e ž (ọ̑) biol. pridobivanje življenjske energije brez uporabe prostega kisika
  12.      anagráf  -a m () adm. register stalnega prebivalstva: predložil je anagraf mesta // urad za prijavljanje in odjavljanje prebivalcev: anagraf vodi evidenco o prebivalstvu
  13.      anahorétski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od anahoret, puščavniški: anahoretsko življenje
  14.      anahronízem  -zma m () pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa: njegovo opisovanje kmečkega življenja je živ anahronizem; družbeni anahronizem / kronist je zagrešil nekaj neznatnih anahronizmov pomot v zvezi s časovno opredelitvijo
  15.      anakreóntik  -a m (ọ́) lit. kdor piše anakreontske pesmi: slovenski anakreontik Vodnik
  16.      anakreóntika  -e ž (ọ́) lit. pesništvo, ki opeva brezskrbno življenje, vino, ljubezen: Vodnikovo zanimanje za anakreontiko / rokoko in anakreontika
  17.      anakrúza  -e ž () lit. nepoudarjeni zlog pred prvo stopico v verzu: troheji z anakruzo
  18.      analfabét  -a m (ẹ̑) kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek: njegov ded je analfabet; število analfabetov pada // slabš. kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež: v politiki je popoln analfabet; tehnični analfabet
  19.      analfabetízem  -zma m () neznanje branja in pisanja; nepismenost: odpraviti analfabetizem; boj proti analfabetizmu // slabš. nevednost v kaki stroki: politični analfabetizem
  20.      análi  -ov m mn. () zapisi pomembnejših dogodkov po letih, letopis: društveni anali; anali slovenske kulture / to je zapisano v starih analih; pren. ta koncert bo prišel v anale našega glasbenega življenja
  21.      analítik  -a m (í) kdor analizira: literarni zgodovinar je predvsem analitik; globok, hladen, izrazit analitik; analitik družbe, življenja; ekonomist analitik; posli analitika in planerja / kemik analitik
  22.      analítski  -a -o prid. () nanašajoč se na analizo: analitska metoda / analitska ocena delovnih mest / uvedli so analitsko službo / analitska kemija
  23.      analíza  -e ž () ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje; delati, izvesti, podati analizo; ne bomo se spuščali v analizo problema; izčrpna, kritična, podrobna analiza; analiza cen, krvi; prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza ♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami // temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate
  24.      analizátor  -ja m () 1. analitik: bil je analizator tedanje meščanske družbe; globok analizator // šah. kdor razčlenjuje partije, poteze, pozicije: moštvo je imelo pri dvoboju na razpolago pet analizatorjev 2. teh. naprava za analiziranje: analizator plinov; analizator zvoka ◊ mat. diferencialni analizator naprava za reševanje diferencialnih enačb
  25.      analizírati  -am nedov. in dov. () delati analizo, razčlenjevati: analizirati gospodarske razmere; kreditne zahteve podjetij bodo banke vsestransko analizirale / pravilno analizirati položaj presojati, ocenjevatikem. analizirati ugotavljati elemente ali atomske skupine v spojinah ali zmeseh; lingv. analizirati stavek; šah. analizirati potezo, pozicijo

   17.569 17.594 17.619 17.644 17.669 17.694 17.719 17.744 17.769 17.794  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA