Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (17.669-17.693)



  1.      amfiteátrski  -a -o prid. (á) amfiteatralen: amfiteatrsko prizorišče
  2.      ámfora  -e ž (ā) antična glinasta posoda z ozkim vratom in dvema ročajema: vino so Grki shranjevali v amforah; geometrično okrašena amfora; amfora za olje
  3.      ámi  -ja m () v nemškem okolju Američan, zlasti pripadnik ameriških okupacijskih sil v Nemčiji: rade so hodile z amiji, ker so imeli dosti denarja
  4.      amí  -ja m () tip francoskega osebnega avtomobila znamke Citroën: kupil si je čisto novega amija; povečali so proizvodnjo spačkov in amijev
  5.      amíd  -a m () kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku s kovino ali z ostankom organske kisline: natrijev amid; amidi organskih kislin
  6.      amigdalín  -a m () kem. snov, ki jo vsebujejo koščice nekaterih sadežev, zlasti grenkih mandeljnov
  7.      amíkt  -a m () rel. platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena: duhovnik si je ogrnil amikt
  8.      amílalkohól  -a m (-ọ̑) kem. enovalenten alkohol s petimi ogljikovimi atomi: uporaba amilalkohola
  9.      amiláza  -e ž () biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor
  10.      amiloíd  -a m () med. bolezenska beljakovinska snov, ki se z jodom obarva kot škrob
  11.      amín  -a m () kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku z ostankom ogljikovodika: alifatski amini
  12.      amino...  ali amíno... prvi del zloženk () nanašajoč se na enovalentni radikal, ki je izveden iz amoniaka: aminoetan / aminokislina in amino kislina
  13.      amínokislína  in amíno kislína -e ž (-í) kem. organska kislina, ki vsebuje aminoskupino: beljakovine so sestavljene iz aminokislin
  14.      amínoskupína  in amíno skupína -e ž (-í) kem. atomska skupina, izvedena iz amoniaka z odvzemom enega atoma vodika
  15.      amínski  -a -o prid. () kem. izveden iz amoniaka: aminska spojina
  16.      amnestíja  -e ž () delna ali popolna oprostitev kazni, ki jo da najvišja oblast skupinam obsojencev: amnestija bo zajela veliko ljudi; dati, podeliti amnestijo; splošna amnestija za politične zapornike
  17.      ámok  -a m () pri Malajcih stanje duševne razdraženosti, ki se stopnjuje v besnost in ubijalsko manijo: biti prevzet od amoka
  18.      amóniak  -a m (ọ̑) brezbarven, ostro dišeč plin, ki se lahko utekočini: iz gnoja se širi duh po amoniaku
  19.      amónij  -a m (ọ́) kem. atomska skupina ali ion iz enega atoma dušika in štirih atomov vodika
  20.      amonít  -a m () pal. izumrli glavonožec, podoben sipi: amoniti in belemniti
  21.      àmorála  -e ž (-) odsotnost, pomanjkanje moralnih načel: glavna oseba v drami je poosebljena amorala; takšna hotenja gotovo niso izraz amorale ali mladoletne pokvarjenosti
  22.      amortizácija  -e ž (á) 1. ekon. postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v produkcijskem procesu: amortizacija inventarja, strojev, zgradb // postopni odpis vrednosti osnovnih sredstev: knjigovodska, letna amortizacija 2. ekon. postopno odplačevanje dolgoročnega posojila: amortizacija ljudskega posojila; amortizacija z žrebanjem 3. jur. pravna razveljavitev vrednostne listine: amortizacija hranilne knjižice
  23.      amortizêr  -ja m () teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja, blažilec: v avtu se je zlomil levi amortizer; hidravlični, teleskopski amortizerji / gumijasti amortizerji za napenjanje šotorskih vrvi
  24.      amortizírati  -am nedov. in dov. () 1. ekon. postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev: amortizirati proizvajalna sredstva 2. ekon. postopno odplačevati dolgoročno posojilo: amortizirati obveznice ljudskega posojila z žrebanjem; dolg se amortizira 3. jur. pravno razveljaviti vrednostno listino: amortizirati hranilno knjižico amortizírati se imeti tolikšen donos, da se iz njega krije zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev: hiša se bo amortizirala v desetih letih; stroj se hitro amortizira amortizíran -a -o: amortizirana obveznica; nekaj stavb je že amortiziranih
  25.      àmpak  prisl. () pog., v medmetni rabi 1. izraža veliko mero: ampak smo imeli srečo! / iron. ampak si pameten! 2. izraža začudenje, nevoljo: ampak, da je to mogoče! ampak, otroci, tega pa ne!

   17.544 17.569 17.594 17.619 17.644 17.669 17.694 17.719 17.744 17.769  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA