Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (17.576-17.600) 
- alkalimetríja -e ž (ȋ) kem. merjenje alkalij v raztopinah z dodajanjem kislin ♪
- alkaloíd -a m (ȋ) kem. dušikova rastlinska baza, ki močno učinkuje na človeški organizem: alkaloidi so navadno strupeni; uporabljati alkaloide za zdravila ♪
- alkohól -a m (ọ̑) brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola; konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi ♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid // alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola ♪
- alkoholát -a m (ȃ) kem. spojina alkohola s kovino: kondenziranje estrov z alkoholati ♪
- alkohóličarka -e ž (ọ́) ženska oblika od alkoholik: neozdravljiva alkoholičarka ♪
- alkohólik -a m (ọ́) kdor pretirano uživa alkoholne pijače: pravijo, da je alkoholik; kroničen, notoričen alkoholik; dispanzer za alkoholike ♪
- alkoholízem -zma m (ȋ) pretirano uživanje alkoholnih pijač: vdaja se alkoholizmu; kronični alkoholizem; boj proti alkoholizmu // nagnjenje k temu: dedni alkoholizem ♪
- alkoholomán -a m (ȃ) med. kdor je kronično, bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač: zdravljenje alkoholomanov ♪
- alkoholomaníja -e ž (ȋ) med. kronična bolezenska nagnjenost k uživanju alkoholnih pijač: alkoholomanija je skoraj po vsem svetu priznana za bolezen ♪
- alkoholométer -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje množine alkohola v tekočinah ♪
- alkohólski -a -o prid. (ọ̑) redko alkoholen ♪
- álkotést -a m (ȃ-ẹ̑) priprava za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku: poskus z alkotestom je pokazal, da je voznik vinjen ♪
- alkóva -e ž (ọ̑) knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa; posteljo ima v alkovi materine spalnice; soba z alkovo ♪
- àlo tudi aló medm. (ȁ; ọ̑) izraža ukaz, spodbudo: alo, vstani, pri nas ne spimo! alo, dajmo, hitro! alo, udarite no! alo, brž! alo ven, vsi ven! // pri nagovoru izraža opozorilo: alo, fant, kdaj si pa prišel? ♪
- alofón -a m (ọ̑) lingv. varianta fonema zaradi spremenjenega okolja ♪
- alohtón -a -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je po izvoru od drugod: alohtone rastline ♦ geol. alohtoni premog premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov ♪
- alója in áloa -e ž (ọ̑; ā) agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi: aloja je vzcvetela po sto letih; sprehajati se med alojami in palmami ♦ farm. odvajalno sredstvo iz strjenega listnega soka te rastline ♪
- alojzijevíščnik -a m (ȋ) v drugi polovici 19. stoletja gojenec srednješolskega internata Alojzijevišče: v svojih spominih pripoveduje, da je bil v višji gimnaziji alojzijeviščnik ♪
- alójzijevski -a -o prid. (ọ́) ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju: alojzijevski mladenič / iron. njegova mladost ni bila alojzijevska ♪
- alójzijski -a -o prid. (ọ́) ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju ♪
- alomórf -a m (ọ̑) lingv. varianta morfema zaradi spremenjenega okolja: predlog h je alomorf predloga k ♪
- alónža -e ž (ọ̑) fin. podaljšek, prilepek menice, na katerega se zapišejo nadaljnji prenosi menične terjatve ♪
- alopatíja -e ž (ȋ) med. zdravljenje z zdravili, katerih učinek je nasproten simptomom bolezni ♪
- alotropíja -e ž (ȋ) kem. lastnost kakega elementa, da ima več fizikalno različnih oblik: alotropija ogljika ♪
- alpáka 1 -e ž (ȃ) 1. južnoameriška domača žival z dolgo volnato dlako: alpako imajo za tovorno žival; volna alpake // tanka tkanina iz volne te živali: suknjič iz alpake 2. tekst. cenejša bleščeča tkanina iz bombaža in volne: dva metra alpake; neskl. pril.: alpaka volnena tkanina za plašče ♪
17.451 17.476 17.501 17.526 17.551 17.576 17.601 17.626 17.651 17.676 
