Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (1.751-1.775)



  1.      čezúren  -rna -o prid. () ki presega redni delovni čas; naduren: čezurno delo čezúrno prisl.: delati čezurno
  2.      čigávršen  -šna -o zaim. () redko kogar(koli), katerega(koli): sprejel bi čigavršno že pomoč
  3.      čímžen  -žna -o prid. () nanašajoč se na čimžo: čimžno barvilo / čimžni preparati
  4.      čínjenica  -e ž () zastar. dejstvo, fakt: za dokaz je treba činjenic
  5.      činóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na čin1: činovna razvrstitev / vojaška obleka brez činovnih znakov
  6.      čistílen  -lna -o prid. () namenjen za čiščenje: čistilna krema za obraz; čistilno sredstvo / čistilni stroj; urediti čistilne naprave za tovarniške odplake ◊ bot. čistilna krhlika trnat grm v živih mejah z majhnimi cveti in strupenimi plodovi, Rhamnus cathartica; strojn. čistilni boben boben za čiščenje kovinskih izdelkov
  7.      čistokŕven  -vna -o prid.) 1. ki je potomec prednikov iste pasme: čistokrven lipicanec; čistokrven volčjak z rodovnikom / čistokrvna pasma 2. pravi, pristen: čistokrven meščan
  8.      čistosŕčen  -čna -o prid. () knjiž. ki je čistega, plemenitega srca: dober in čistosrčen
  9.      číščenje  -a s (í) glagolnik od čistiti: a) pospravljanje in čiščenje; kemično čiščenje oblek; čiščenje čevljev / čiščenje madežev odstranjevanje b) čiščenje plina, surovega sladkorja, voska; čiščenje pšenice c) čiščenje gozda; čiščenje sadnega drevja / čiščenje zelenjave č) čiščenje mošta
  10.      čitálničen  -čna -o prid. () nanašajoč se na čitalnico: čitalnična oprema / čitalnični odbornik; čitalnična prireditev
  11.      číten  -tna -o prid. () redko ki se prijetno bere: strokovno pisana, a čitna knjiga
  12.      člén  in člèn čléna m (ẹ̑; ẹ́) 1. del, ki se veže z drugimi v celoto: sestaviti člene; člen verige; vezava členov; pren. vezni člen med preteklostjo in sedanjostjo; to vprašanje je samo člen v verigi problemov 2. oštevilčen odstavek zakona ali določbe: 62. člen ustave določa; 5. člen [čl.] zakona se glasi 3. zastar. členek, sklep: zapestni člen 4. zastar. stopnja sorodstva; koleno: sorodstvo v prvem členu ◊ anat. prstni člen del prsta med dvema sklepoma; bot. člen del stebla med dvema kolencema; elektr. akumulatorski člen osnovna enota akumulatorja; galvanski člen osnovna enota galvanske baterije; lingv. člen beseda pred samostalniki v nekaterih jezikih, ki navadno označuje spol; stavčni člen sintaktična enota v stavku; mat. člen del matematičnega izraza, ki ga od drugih delov ločita znaka + ali -; členi aritmetičnega zaporedja; zool. člen obroček telesa ali nog pri členonožcih in nekaterih črvih
  13.      člénar  -ja m (ẹ̑) nav. mn., zool. žival s členastim telesom
  14.      člénast  -a -o prid. (ẹ̄) sestavljen iz členov: členast cevni vod; členasta transmisijska veriga / členaste noge žuželke / členasto steblo
  15.      člének  -nka m (ẹ̑) 1. gibljiv stik dveh ali več kosti, navadno prstnih: nategoval si je prste s tako silo, da so mu členki pokali; zapestni členek / prstan ji je zdrknil čez členek; potrkati s členki ob mizo // nav. mn. gleženj: do členkov gaziti blato 2. del, ki se veže z drugimi v celoto: speti členke verige; pren. to je samo droben členek v verigi dogodkov ◊ bot. del stebla med dvema kolencema; lingv. beseda brez samostojnega pomena, ki se navadno prideva drugim
  16.      člénica  -e ž (ẹ̑) lingv. členek: vprašalna členica
  17.      členítev  -tve ž () glagolnik od členiti: funkcionalna členitev gradbene površine; členitev pročelja / členitev literarnega dela
  18.      čléniti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. 1. deliti celoto na zaključene dele, enote: funkcionalno členiti gradbene površine // delati kaj členovito: morje členi obalo 2. ugotavljati sestavne dele česa; razčlenjevati: členiti idejno in vsebinsko strukturo drame; roman se členi po zaporedju zgodovinskih dogodkov člénjen -a -o: črv s členjenim telesom; bogato členjena vrata
  19.      člénjenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od členiti: idejno členjenje teksta
  20.      člénjenost  -i ž (ẹ̑) 1. knjiž. lastnost členjenega: bogata členjenost pročelja 2. zool. zaporedno ponavljanje členov v podolžni osi živalskega telesa: enakomerna členjenost
  21.      člénkast  -a -o prid. (ẹ̑) 1. sestavljen iz členkov: členkasta brana / členkast avtobus 2. ki ima velike, izrazite členke: členkasti prsti
  22.      členkovít  -a -o prid. () ki ima velike, izrazite členke: členkovite kmečke roke / členkovito telo raka telo, sestavljeno iz členkov
  23.      členonóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. živali s členastim telesom in členastimi nogami, Arthropoda: razvoj členonožcev
  24.      členovít  -a -o prid. () ki kaže neravne, vijugave obrise: členovita obala; členovito ozemlje ♦ teh. členovit mehanizem mehanizem, sestavljen iz več členov
  25.      členovítost  -i ž () značilnost členovitega: členovitost gorskih grebenov; členovitost jadranske obale

   1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA