Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (17.351-17.375)



  1.      adoptírati  -am dov. in nedov. () vzeti tujega otroka za svojega; posvojiti: želel je tega otroka adoptirati; pren. domačini priseljencev niso adoptirali adoptíran -a -o: adoptirana hči
  2.      adorácija  -e ž (á) rel. češčenje Boga: pobožna adoracija / hoditi k adoracijam v kapelo
  3.      adráš  -a m (á) bot. hrast z zimzelenimi listi; črnika
  4.      adrésa  -e ž (ẹ̑) raba peša 1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso 2. (pismena) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu // v monarhističnih državah pismen odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor
  5.      adresár  -ja m (á) seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju; gospodarski adresar; adresar mesta Ljubljane
  6.      adresát  -a m () redko prejemnik pošiljke, naslovljenec: adresat pisma ni prejel
  7.      adréselj  -slja m (ẹ́) nar. dresen m
  8.      adresírati  -am dov. in nedov. () napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti: adresirati pismo; pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi
  9.      adsorbírati  -am nedov. in dov. () fiz. zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: črna platina adsorbira kisik
  10.      adsórpcija  -e ž (ọ́) fiz. zgoščevanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdnih snovi: adsorpcija plinov na kovini
  11.      adstrát  -a m () lingv. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku
  12.      adulár  -ja m () min. kalijev glinenec, nastal iz vodnih raztopin
  13.      adút  -a m () 1. igr. klicana barva pri kvartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal 2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah / ta igralec je glavni adut moštva
  14.      aero...  ali áero... in aêro... prvi del zloženk (; ) 1. nanašajoč se na zrak: aerodinamičen, aerolinija, aerometer 2. nanašajoč se na letalo ali letalstvo: aerodrom, aeronavtika / aerovlek in aero vlek
  15.      aerobióza  -e ž (ọ̑) biol. pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika
  16.      aerofagíja  -e ž () med., vet. bolezen, pri kateri človek ali žival požira zrak
  17.      áerofotogrametríja  in aêrofotogrametríja -e ž (-; -) geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov // nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije
  18.      aerolít  -a m () petr. zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo
  19.      aerométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje teže in gostote plinov
  20.      áeromíting  in aêromíting -a m (-; -) javna letalska prireditev, namenjena popularizaciji letalstva: na aeromitingu so prikazali nekaj zelo drznih letov
  21.      aeronávt  -a m () kdor je usposobljen za ravnanje z letalom ali zrakoplovom, letalec
  22.      aeronávtika  -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko // veda o letenju po zraku
  23.      aerosól  -a m (ọ̑) 1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol 2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje
  24.      aerostát  -a m () aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon, zrakoplov: dvigniti se v stratosfero z aerostatom
  25.      áeroterapíja  in aêroterapíja -e ž (-; -) med. zdravljenje z zrakom

   17.226 17.251 17.276 17.301 17.326 17.351 17.376 17.401 17.426 17.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA