Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (17.301-17.325)



  1.      abrazíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov; abrazijska obala / abrazijski instrument
  2.      abrazív  -a m () metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv
  3.      abreviatúra  -e ž () redko kratica, okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte ♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; muz. ustaljen znak za skrajšan notni zapis
  4.      abscés  -a m (ẹ̑) med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih
  5.      absolúcija  -e ž (ú) rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo
  6.      absolutíst  -a m () 1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist // ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist 2. pristaš absolutizma
  7.      absolutízem  -zma m () politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma
  8.      absolutizíranje  -a s () glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti
  9.      absolutizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati; absolutizirati pogojno znanstveno resnico absolutizíran -a -o: absolutizirane ideje
  10.      absorbírati  -am nedov. in dov. () fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago; absorbirati pline, svetlobo; pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo; mesto je absorbiralo vse priseljence; tržišče ne more absorbirati vse industrijske proizvodnje; to delo ga je vsega absorbiralo
  11.      absórpcija  -e ž (ọ́) fiz. vpijanje, vsrkavanje: absorpcija plinov, svetlobe, žarkov; sposobnost absorpcije; pren. jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva
  12.      abstrahírati  -am dov. in nedov. () ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti; treba je abstrahirati napake, vplive abstrahíran -a -o: abstrahiran primer
  13.      abstrákcija  -e ž (á) knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije; znanstvena abstrakcija; metoda abstrakcije // kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije
  14.      abstráktnost  -i ž () lastnost, značilnost abstraktnega: neživljenjska abstraktnost; abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja
  15.      absúrd  -a m () kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze ♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
  16.      abulíja  -e ž () psiht. bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost
  17.      a cappélla  [akapela] neskl. pril. (ẹ̑) muz. ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave: skladba a cappella
  18.      acetát  -a m () kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat; topnost acetatov v vodi // trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov
  19.      acetón  -a m (ọ̑) brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom; raztopljen v acetonu; močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih
  20.      ad ácta  [adakta] prisl. () jur. k spisom v arhiv: dati spis ad acta; pren. stvar je ad acta
  21.      adágio  [adadžo] prisl. () muz., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagio adágio -a m stavek ali skladba v tem tempu: melanholičen adagio; Beethovnovi adagi
  22.      Ádamov  in Adámov -a -o prid. (; ) rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva ● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu
  23.      adaptácija  -e ž (á) 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt // priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije
  24.      adaptacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na adaptacijo: gradbena in adaptacijska dejavnost / adaptacijska sposobnost očesa za temo
  25.      adápter  -ja m (ā) teh. priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: stični adapter; radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV področje; adapter za plošče h kameri za zvite filme

   17.176 17.201 17.226 17.251 17.276 17.301 17.326 17.351 17.376 17.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA