Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (17.226-17.250)



  1.      žlahtnjênje  -a s (é) glagolnik od žlahtniti: žlahtnjenje koruze / žlahtnjenje duha
  2.      žlében  -bna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žleb: žlebna dolžina / žlebni kavlji; žlebna pločevina
  3.      žlebílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na žlebljenje: žlebilna globina / žlebilni nož; žlebilno orodje
  4.      žlébljenje  tudi žlebljênje -a s (ẹ̄; é) glagolnik od žlebiti: žlebljenje desk ♦ papir. žlebljenje kartona, lepenke vtiskovanje plitvih žlebov v karton, lepenko, da se omogoči upognitev, prepognitev, zlasti pri oblikovanju embalaže
  5.      žléhten  -tna -o prid. (ẹ̑) nar. hudoben, zloben: žlehten človek; ne bodi žlehten
  6.      žlézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žlezo: žlezno tkivo ♦ anat. žlezno izvodilo
  7.      žlíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na žlico: žličen ročaj ◊ teh. žlični bager bager, ki z žlici podobnim vbočenim delom od spodaj zajema material
  8.      žmáhten  -tna -o prid. (á ā) zastar. okusen: žmahtna jed / žmahten okus vina prijeten, plemenit
  9.      žméten  -tna -o prid. (ẹ̄) nar. vzhodno težek: žmeten predmet / žmetno delo / žmetno življenje žmétno prisl.: žmetno delati; žmetno živeti / v povedni rabi z njim je žmetno
  10.      žólčen  -čna -o [č] prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na žolč: žolčne snovi / žolčni napad / žolčna preiskava ♦ med. žolčni kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki so v žolču; žolčne kisline kisline, ki so v žolču; žolčna barvila snovi, ki dajejo barvo žolču 2. ekspr. jezljiv, togotljiv: žolčen človek; po naravi je zelo žolčen / žolčen glas // strastno, popadljivo sovražen: biti žolčen zaradi česa / žolčni očitki; žolčen pogovor, prepir; žolčna kritika, razprava žólčno prisl.: žolčno govoriti, pisati; žolčno rumene oči
  11.      žrében 1 -bna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žreb ali žrebanje: žrebni izid / žrebni listek / žrebna komisija
  12.      žrében 2 -bna -o prid. (ẹ̑) 1. v zvezi s kobila brej: kobila je že dva meseca žrebna 2. ki ima žrebe: žrebna kobila
  13.      žrebéten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima žrebe: žrebetna kobila
  14.      žrêlen  -lna -o prid. () nanašajoč se na žrelo: žrelno mišičje / žrelna votlina / žrelno vnetje ◊ metal. žrelni plin plavžni plin
  15.      žŕtven  -a -o prid. () nanašajoč se na žrtev ali žrtvovanje: žrtvena žival / žrtvena daritev / žrtveni dar ∙ knjiž., ekspr. v tej aferi je bil on žrtveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo
  16.      žrtveník  -a m (í) v različnih religijah mizi podobna priprava za žrtvovanje božanstvu, opravljanje daritev: položiti darove na žrtvenik; odvesti žival k žrtveniku
  17.      žrtveníški  -a -o prid. () nanašajoč se na žrtvenik: žrtveniški ogenj / žrtveniški svečeniki
  18.      žuborênje  -a s (é) glagolnik od žuboreti: prijetno žuborenje potoka, vodometa / hitro otroško žuborenje
  19.      žúpen  -pna -o prid. () župnijski: župna cerkev ♦ rel. župni upravitelj župnijski upravitelj
  20.      župníščen  -čna -o () pridevnik od župnišče: župniščna veža, vrata
  21.      žúren  -rna -o prid. (ū) zastar. hiter, uren: žurna hoja žúrno prisl.: žurno delati
  22.      žurnalístičen  -čna -o prid. (í) knjiž. časnikarski: imeti dolgoletno žurnalistično prakso / žurnalistični jezik, stil publicistični jezik, stil
  23.      žužélčen  -čna -o prid. (ẹ̑) redko žuželčji: žuželčna jajčeca
  24.      žvéčen  -čna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na žvečenje: žvečna sposobnost / redko žvečni tobak tobak za žvečenjeanat. žvečne mišice žvečilne mišice
  25.      žvéčenje  -a s (ẹ́) glagolnik od žvečiti: med žvečenjem se hrana premeša s slino; dolgotrajno, temeljito žvečenje; žvečenje krhljev / tobak za žvečenje

   17.101 17.126 17.151 17.176 17.201 17.226 17.251 17.276 17.301 17.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA