Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (17.169-17.193)


  1.      žénskarski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. značilen za ženskarje: ženskarski pogled; ženskarsko govorjenje, vedenje ♪
  2.      žénskarstvo  -a s (ẹ̑) ekspr. ljubezensko razmerje z mnogimi ženskami: očitati komu razuzdanost in ženskarstvo ♪
  3.      žénskast  -a -o prid. (ẹ́) ekspr. ki ima ženske značilnosti: droben ženskast obraz / fant je preveč ženskast ♪
  4.      žénski  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na predstavnike spola, katerega značilnost je roditvena sposobnost: ženski potomci / ženski rod kake rodovine / ženski spolni organi / otroci ženskega spola / zdaj je v najlepših ženskih letih / ženske bolezni bolezni, ki so v zvezi z značilnostmi ženskega organizma, zlasti z rodili 2. nanašajoč se na ženske: zaslišal je moški in ženski glas; ženska duševnost; visoka ženska postava / ženski čevlji; ženski klobuk; ženska ročna ura / ženski oddelek v bolnišnici; ženski samostan; ženska šola / žensko dobrodelno društvo; žensko gibanje / ženska revija revija za ženska vprašanja / ženski poklic; žensko delo; žensko glasbilo / ekspr. zanima se za ženski spol, ženski svet za ženske 3. ekspr. ki se pripisuje ženskam: ženska intuicija; ženska občutljivost, opravljivost, potrpežljivost, radovednost, zvijačnost; ženska taktika; postavila mu je tipično žensko vprašanje / to darilo je preveč žensko // tak kot pri ženskah: govoriti z ženskim glasom; ženska lepota; mehke ženske poteze obraza; njena hoja je zelo ženska; bila je blaga, vedra, najbolj ženska med vsemi ● sejati na ženski dan v sredo ali soboto; gibanje za žensko emancipacijo za pridobitev enakopravnega položaja žensk z moškimi; ekspr. delu se pozna ženska roka se pozna, da ga je opravljala, pri njem sodelovala ženska; ekspr. hiši so potrebne pridne ženske roke je potrebna gospodinja; z otroki je šla vedno na žensko stran na levo stran, polovico cerkve; star. ženska vera praznoverje; ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine; ekspr. jok je značilno žensko orožje ženske pogosto skušajo kaj doseči z jokom ◊ biol. ženska spolna celica; ženska spolna žleza; bot. ženski cvet cvet, ki ima samo pestiče; ženska rastlina rastlina z ženskimi cveti; kozm. ženski parfum parfum z izrazitim, navadno cvetličnim vonjem; lingv. ženski priimek priimek ob imenu ženskega bitja; ženski spol; beseda pevka je ženska oblika od besede pevec; ženska sklanjatev sklanjatev samostalnikov ženskega spola; lit. ženska cezura cezura za nepoudarjenim zlogom; ženska rima rima, ki obsega dva zloga; muz. ženski zbor zbor, sestavljen iz ženskih glasov žénsko prisl.: dolga pričeska deluje zelo žensko; čutiti, govoriti, vesti se po žensko; žensko sanjav pogled; sam.: na njej je bilo nekaj prvinsko ženskega; zastar. zbralo se je veliko moških, ženskih in otrok žensk ♪
  5.      žénskica  -e ž (ẹ́) ekspr. manjšalnica od ženska: od take drobne ženskice ne bi pričakoval tolikšne moči; prijazna, zgovorna ženskica ♪
  6.      žénskin  -a -o (ẹ̄) pridevnik od ženska: opazoval je ženskin obraz; pretresljiva ženskina pripoved ♪
  7.      žénskost  -i ž (ẹ́) 1. lastnost ženskega: začutiti ženskost v sebi; dekliškost in ženskost / pri krojenju upoštevati ženskost postave / dekle ga je prevzelo s svojo lepoto in ženskostjo; ženskost v čustvovanju, govorjenju, ravnanju / njegova moškost in njena ženskost 2. knjiž. pojavljanje ženskih značilnosti, lastnosti pri moškem; feminizem: ukvarjati se s problemom naraščajoče ženskosti pri mladostnikih ♪
  8.      žénstven  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ženski: pozibavajoči, ženstveni koraki; pričeska jo je naredila še bolj ženstveno / zdela se mu je groba, prav nič ženstvena nežna žénstveno prisl.: kljub velikosti deluje ženstveno ♪
  9.      žénstvenost  -i ž (ẹ̑) knjiž. ženskost: prevzela ga je njena prvinska ženstvenost / mehka ženstvenost v vedenju ♪
  10.      žénstvo  -a stil. ženstvò -à s (ẹ̑; ȍ ȁ) ekspr. več žensk, ženske: ženstvo je poskrbelo za odlično pogostitev; vse ženstvo ga je zavzeto poslušalo ♪
  11.      žénstvo  -a in ženstvò -à s (ẹ̄; ȍ ȁ) star. ženskost: v dekletu se je prebujalo ženstvo ♪
  12.      ženščád  -i ž (ȃ) slabš. več žensk, ženske: pred stojnicami se je gnetla ženščad ♪
  13.      ženščák  -a m (á) zastar. ženskar: nikar se ne druži s tem ženščakom ♪
  14.      ženščè  -éta tudi žénšče -ta s (ȅ ẹ́; ẹ́) slabš. drobna ženska, navadno starejša: ženšče je omagalo pod bremenom; šibko ženšče // ženska sploh: jezikavo ženšče ♪
  15.      žénščica  -e ž (ẹ́) ženskica: mlada, prijazna ženščica ♪
  16.      žénščina  -e ž (ẹ̄) slabš. ženska: odprla jim je suhljata ženščina; huda, jezljiva ženščina / kot nagovor ženščina nesrečna, ne vtikaj se v vsako stvar ♪
  17.      ženščúra  -e ž (ū) slabš. velika, močna ženska, navadno starejša: škodoželjen smeh debele ženščure // ženska sploh: ta ženščura nesramna spet nekaj napleta ♪
  18.      žénšén  tudi žén-šén -a m (ẹ̑-ẹ̑) bot. rastlina z drobnimi rdečimi cveti in razvejenim korenom, ki raste zlasti na Kitajskem, Panax pseudoginseng: uporaba korena ženšena v zdravilstvu in kozmetiki ♪
  19.      žêpen  -pna -o prid. (ȇ) 1. nanašajoč se na žep: žepna odprtina; žepna podloga / žepni format knjige; žepni nož manjši nož z enim ali več pregibnimi rezili; žepni računalnik; (žepni) robec; žepna knjiga manjša, cenena broširana knjiga; električna žepna svetilka; žepna ura 2. publ. zelo majhen: narediti žepni bazen; žepna državica / žepna odprava z malo člani / žepna vojna majhna lokalna vojna ∙ publ. žepna podmornica majhna podmornica navadno za diverzantske akcije ♪
  20.      žerjáven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na žerjav 2: žerjavna kabina ♦ strojn. žerjavni most mostu podobna naprava, ki se premika po tirnicah ♪
  21.      žétven  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žetev: kombajn in drugi žetveni stroji / žetveni dnevi / žetvena in mlatilna opravila / zapisovati žetvene pesmi ♦ etn. žetveni venec venec iz klasja in poljskega cvetja, ki ga izroči žanjica gospodinji v hrambo do naslednje žetve, znan zlasti v Prekmurju in Beli krajini ♪
  22.      žgálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na žganje, segrevanje: žgalna peč / žgalno varjenje 2. v različnih religijah nanašajoč se na darovanje obredne žrtve: žgalni oltar / žgalni dar pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu; žgalna daritev ♪
  23.      žgolênje  -a s (é) glagolnik od žgoleti: slavčevo žgolenje / žgolenje ljudi ♪
  24.      žíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žico: žična debelina / žična krtača; žična mreža, ograja; žična vrv / žični kolobar / žična ovira ogrodje, navadno leseno, prepleteno z bodečo žico; žične škarje škarje za rezanje žice; brezžične in žične zveze ♦ agr. žični kozolec kozolcu podobna naprava za sušenje krme; ptt žična telefonija, telegrafija telefonija, telegrafija s prenašanjem po vodniku; teh. žično steklo steklo z vdelano mrežo iz tanke žice ♪
  25.      žílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žilo: žilna stena / žilni utrip / žilno obolenje / žilna rudnina ◊ anat. žilni sistem; min. žilno zlato zlato, ki se pojavlja v kremenovih žilah ♪

   17.044 17.069 17.094 17.119 17.144 17.169 17.194 17.219 17.244 17.269  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA