Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (16.944-16.968) 
- zlovésten -tna -o prid. (ẹ̄) knjiž. zlovešč: zlovesten molk, smeh; zlovestne novice ♪
- zlovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki je slabe volje, nerazpoložen: ves večer je bil molčeč in zlovoljen; bolezen ga je delala zlovoljnega; iz mesta se je vrnil zlovoljen / bil je zlovoljen zaradi navzočnosti tujca nejevoljen, jezen / zlovoljen obraz, pogled zlovóljno prisl.: zlovoljno mu je segel v besedo ♪
- zlovrážen -žna -o prid. (ā) zastar. sovražen: zlovražni pogledi / zlovražna sreča ♪
- zložêljen -jna -o prid. (é ē) ki drugemu privošči zlo, slabo: zloželjen človek / zloželjen nasmeh ♪
- zlóžen 1 -žna -o prid., zlóžnejši (ọ́ ọ̄) 1. položen: vzpenjati se po zložnem bregu; zložna pot, steza / zložno gorovje s položnimi pobočji / zložne stopnice / zložen ovinek reke neoster, rahel 2. zmerno hiter: zložen sprehod; prijetna zložna hoja / stopal je z zložnimi koraki / zložen razvoj 3. star. udoben, prijeten: zložen naslanjač; zložna kočija / njegova mladost je bila srečna in zložna brez težav ● knjiž. za zložne goste hiša ni primerna udobja vajene, zahtevne; knjiž. zložni turisti so počakali na vzpenjačo neprizadevni, lagodni; redko zložna postelja zložljiva; redko izbrati zložno pot do česa nenaporen način za dosego česa zlóžno prisl.: steza se zložno spušča v dolino; popoldne so vozili zložneje ♪
- zlóžen 2 -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. nar. miroljuben: bil je zložen in mil človek 2. zastar. složen: bili so zložni in so se zmeraj ozirali drug na drugega ♪
- zlóžen 3 -žna -o prid. (ọ̄) lingv. ki ima zlogotvorni glas: zložna osnova / zložni r zlogotvorni r zlóžno prisl.: izgovarjati zvočnik zložno ♪
- zložênka -e ž (é) 1. kar je iz česa zloženo: dati na rano zloženko iz gaze // knjiž. jed, sestavljena iz več jedi: skuhati zloženko / krompirjeva, zelenjavna zloženka 2. lingv. beseda, narejena z združitvijo dveh ali več polnopomenskih besed, navadno povezanih z veznim samoglasnikom: tvoriti zloženke; domača, tuja zloženka; samostalniška zloženka; sestavljenke in zloženke ● knjiž. kupiti otroku zloženko zgibanko ♪
- zložênost -i ž (é) lastnost, značilnost zloženega: zloženost opeke, perila / zloženost stavka ● knjiž., redko razmišljati o človeški zloženosti zapletenosti, kompliciranosti ♪
- zmagálen -lna -o prid. (ȃ) star. zmagovit: zmagalno moštvo / zmagalna bitka / čutiti zmagalni ponos zmagovalni ● knjiž. prisoditi komu zmagalni venec zmago ♪
- zmagonôsen -sna -o prid. (ó ō) star. zmagovit: zmagonosna vojska / zmagonosni boji / zmagonosen pogled zmagoslaven zmagonôsno prisl.: zmagonosno pogledati ♪
- zmagosláven -vna -o prid., zmagoslávnejši (á) 1. ki izraža, kaže veselje, ponos zaradi zmage, uspeha: zmagoslaven nasmeh, pogled / zmagoslaven sprejem 2. ekspr. zmagovit: zmagoslavna četa / zmagoslaven boj 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, močni obliki: zmagoslavna lepota / zmagoslaven dokaz moči zelo velik, prepričljiv ● knjiž., ekspr. kdo bo dobil zmagoslavno palmo zmagal; publ. igra je opravila zmagoslavno pot po odrih je bila uspešno igrana ◊ rel. zmagoslavna cerkev skupnost svetnikov v nebesih zmagoslávno prisl.: zmagoslavno pokazati avtomobil ♪
- zmagosvésten -tna -o prid. (ẹ̄) zastar. prepričan v zmago: zmagosvesten poveljnik zmagosvéstno prisl.: zmagosvestno govoriti ♪
- zmagoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zmagovanje ali zmago: zmagovalna vojska / zmagovalni čoln / zmagovalna pesem / zmagovalni oder / ozreti se na koga z zmagovalnim pogledom zmagoslavnim ∙ publ. povzpeti se, stopiti na najvišjo stopnico zmagovalnega odra zmagati; publ. dobiti zmagovalni venec zmagati; publ. tekmovalec je že večkrat stal na zmagovalnih stopnicah zmagal zmagoválno prisl.: zmagovalno pokimati ♪
- zmanjševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zmanjševanje: zmanjševalno merilo / zmanjševalna leča pomanjševalna leča ∙ knjiž. zmanjševalna beseda manjšalnica, pomanjševalnica ♪
- zmédenec -nca m (ẹ̑) zmeden človek: od tega zmedenca se ne da nič izvedeti; vede se kot zmedenec / duševni zmedenec ♪
- zmédenka -e ž (ẹ̑) zmedena ženska: imeli so jo za zmedenko / duševna zmedenka ♪
- zmédenost -i ž (ẹ̑) stanje zmedenega človeka: skušal je prikriti zmedenost; v zmedenosti je pozabil vzeti denar; popolna, trenutna zmedenost / duševna zmedenost / zmedenost misli, pojmov ♪
- zmena gl. izmena menjava ♪
- zmencáti -ám [mǝn] dov. (á ȃ) s premikanjem dela česa z roko sem in tja podrgniti ob drug del, navadno pri pranju: namiliti in zmencati perilo // premikajoč prste, dlan sem in tja po površini kakega dela telesa večkrat močno pritisniti: zmencati otroku roke / zmencati si zaspane oči ● zmencati cvet, list s prsti zmečkati, zdrobiti; prim. izmencati ♪
- zmendráti -ám [mǝn] dov. (á ȃ) s hojo, stopanjem pritisniti k tlom, navzdol in zdrobiti, stlačiti ter pri tem poškodovati ali uničiti: konji so zmendrali travo, žito / zmendrati klobuk / ekspr. vojaki so zmendrali sled čez zasneženo dvorišče z mendranjem, hojo naredili // ekspr. s hojo, stopanjem zmečkati, povzročiti smrt koga: razjarjena žival ga je zmendrala / zmendrati kači glavo zmendrán -a -o: zmendrani posevki ♪
- zmenè -éta m (ȅ ẹ́) slabš. ničvreden človek, slabič: on je navaden zmene / kot psovka prekleti zmene ♪
- zmenè -éta s (ȅ ẹ́) slabš. 1. bitje s prirojeno telesno napako, posebnostjo: njen sin je zmene / skotilo se je zmene 2. ničvreden človek, slabič: namesto njega so poslali to zmene; postal je sprijeno zmene ♪
- zmének -nka m (ẹ̑) 1. dogovorjeno srečanje, navadno prijateljev, zaljubljencev: iti na zmenek; dogovoriti se za zmenek / imeti zmenek s kom / ljubezenski zmenek 2. star. dogovor: skleniti zmenek; po zmenku bo on njegov dedič ● star. sta že v zmenkih dogovarjata se za poroko; sta zaročena ♪
- zmeníti se in zméniti se -im se, tudi zméniti se -im se dov. (ȋ ẹ́; ẹ́) 1. dogovoriti se: končno so se le zmenili; zmenil se je za dobro plačilo / zmenimo se za prihodnji teden; s prijatelji se je zmenil za v hribe ∙ ekspr. na hitro, na tihem sta se zmenila dogovorila za poroko; ekspr. tako se pa nismo zmenili izraža nestrinjanje s čim, nasprotovanje čemu 2. navadno z nikalnico, v zvezi z za pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim: nihče se ni zmenil za njegove ideje / ptič se še zmenil ni za meso ga ni hotel jesti / ne zmeni se za znance, živi
sam zase ne želi imeti stikov z njimi; ekspr. za ženske se ne zmeni ne čuti potrebe po njihovi družbi, po ljubezenskih odnosih z njimi // poskrbeti za kaj: za te grobove se nihče ne zmeni / tudi za lastne otroke se ni dosti zmenil; bila je edina, ki se je zmenila zanj med boleznijo 3. navadno z nikalnico, v zvezi z za vzpostaviti do česa tak odnos a) da vpliva na ravnanje: ni se zmenil za nevarnost, svarila b) da vzbudi čustven odziv: za njene solze se ni zmenil; niso se zmenili za trpljenje ljudi; toliko se zmeni zanj kot za lanski sneg nič zménjen -a -o: dati zmenjeno
znamenje; bilo je zatrdno zmenjeno ∙ pog. zvečer sem zmenjena s fantom dogovorjena sem s fantom, da se zvečer sestaneva; torej prideva ob petih. Zmenjeno izraža konec pogovora s sprejetjem sklepa ♪
16.819 16.844 16.869 16.894 16.919 16.944 16.969 16.994 17.019 17.044