Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (16.844-16.868)



  1.      zeleno... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na zelen: zelenokljunec, zelenolisten, zelenook
  2.      zeleno... 2 prvi del zloženk, kakor zelenomoder, zelenorjav, zelenosiv ipd., gl. zelen
  3.      zelenôba  -e ž (ó) slabš. mlad, neizkušen človek: kaj pa hoče tu, ta zelenoba
  4.      zelenokljún  -a -o prid. ( ū) ekspr. mlad, neizkušen: preveč si še zelenokljun, da bi nam ukazoval
  5.      zelenokljúnec  -nca m () ekspr. mlad, neizkušen človek: takle zelenokljunec me pa že ne bo učil
  6.      zelenolísten  -tna -o prid. () ki ima zelene liste: zelenolisten grm; zelenolistna solata
  7.      zelenonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima zelene noge: zelenonoga ptica ♦ zool. zelenonoga tukalica močvirska ptica selivka modro črne barve, po velikosti podobna golobu, Gallinula
  8.      zelenoók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima zelene oči: zelenooko dekle
  9.      zelênost  -i ž (é) lastnost zelenega, zelena barva: zelenost listov ● ekspr. tega je kriva njihova zelenost mladost, neizkušenost
  10.      zelíščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na zelišče: zeliščno steblo / zeliščni čaj; zeliščni sok; zeliščna odvajalna sredstva / zeliščna lekarna ♦ gastr. zeliščno maslo zmes za namaz iz surovega masla in sesekljanega peteršilja, drobnjaka, špinače, pehtrana in drugih zelišč; gozd. zeliščni sloj sloj, ki obsega vegetacijo med grmovnim in mahovnim slojem
  11.      zéljen  -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zelje: zeljni kocen; zeljni listi; zeljna glava / zeljna kad / zeljna juha, solata
  12.      zemljeláčen  -čna -o prid.) knjiž. ki hlepi po zemlji: zemljelačen vladar
  13.      zemljén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ki je iz zemlje, prsti: zemljen nasip 2. nar. zahodno lončen: zemljena skleda
  14.      zemljeníca  -e ž (í) knjiž. zemljanka: spati v zemljenici
  15.      zemljepísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na zemljepis: zemljepisni podatki / zemljepisne razmere; zemljepisna razprostranjenost gozdov / zemljepisni priročnik / zemljepisna šolska ura ♦ geogr. zemljepisna dolžina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od začetnega poldnevnika, merjena na vzporedniku; zemljepisna širina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od ekvatorja, merjena na poldnevniku; lingv. zemljepisno ime lastno ime kraja ali kakega drugega dela zemeljskega površja; toponim zemljepísno prisl.: dolini zemljepisno nista povezani
  16.      zemljevíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na zemljevid: zemljevidne oznake / zemljevidna mapa ♦ bot. zemljevidni skorjevec po skalah rastoč skorjasti lišaj rumene barve, Rhizocarpon geographicum
  17.      zemljíščen  -čna -o prid. () star. zemljiški: zemljiščni davek
  18.      zemljíškoknjížen  -žna -o prid. (-) nanašajoč se na zemljiško knjigo: zemljiškoknjižni podatki / zemljiškoknjižni izpisek; zemljiškoknjižni vložek enota zemljiške knjige, v kateri so vpisani bistveni podatki o zemljišču glede površine, kulture, lastnine in bremen lastnika; zemljiškoknjižna mapa katastrski načrt kot del zemljiške knjige; zemljiškoknjižno pravo pravo, ki ureja vsebino in vodenje zemljiških knjig
  19.      zemljíškoposésten  -tna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na zemljiške posestnike ali zemljiško posest: zemljiškoposestne pravice / zemljiškoposestne razmere
  20.      zén  -a m (ẹ̑) filoz. smer v budizmu, razširjena zlasti na Japonskem, ki uči tehniko samoobvladovanja, notranje sprostitve: sodobno zanimanje za zen in jogo; neskl. pril.: zen budizem; zen tehnika
  21.      zenačiti  ipd. gl. izenačiti ipd.
  22.      zeníca  -e ž (í) odprtina, ki je v sredini šarenice in se oži ali razširja: svetloba prihaja v oko skozi zenico; razširjene, velike zenice; zenica in šarenica; paziti na koga kot na zenico svojega očesa zelo
  23.      zeníčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na zenico: zenična širina / zenična razdalja razdalja med zenicama
  24.      zenít  -a m () 1. geogr. najvišja točka nebesne krogle navpično nad opazovalcem, nadglavišče: sonce je v zenitu; zenit in nadir 2. ekspr. obdobje največje intenzivnosti, učinkovitosti: pisatelj je dosegel svoj zenit; poletje je v zenitu; biti v zenitu slave / zenit življenja
  25.      zeníten  -tna -o prid. () nanašajoč se na zenit: zenitno sonce / zenitna razdalja kotna razdalja med nebesnim telesom in zenitom

   16.719 16.744 16.769 16.794 16.819 16.844 16.869 16.894 16.919 16.944  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA