Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (16.769-16.793)



  1.      zbliževálen  -lna -o prid. () ki zbližuje: zbliževalna moč; zbliževalna vloga knjižnega jezika
  2.      zblójenost  -i ž (ọ́) knjiž. zmedenost, zmešanost: v zblojenosti ni vedel, kaj dela / spolna zblojenost
  3.      zbóren 1 -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zbor: upravljanje ustanove v tem obdobju je bilo zborno / poslušati zborno petje zborovsko / zborna recitacija; zborno branje / zborni zapisnik / določiti zborno mesto za izlet ♦ jur. zborno sodišče sodišče z več sodniki zbórno prisl.: o pomembnejših stvareh so odločali zborno; soditi zborno
  4.      zbóren 2 -rna -o prid. (ọ̑) lingv. nanašajoč se na najvišjo zvrst knjižnega jezika: zborni in pogovorni knjižni jezik; zborna izreka kodificirana izreka knjižnega jezika
  5.      zbórničen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zbornico: zbornična miza / zbornična dvorana / zbornični dopis / zbornični svétnik / zbornično glasovanje
  6.      zboroválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zborovanje: zborovalni prostor; polno zasedena zborovalna dvorana / zborovalni program / ta kraj ima že zborovalno tradicijo v tem kraju so večkrat organizirana zborovanja
  7.      zbrenčáti  -ím dov., zbrénči in zbrênči; zbrénčal in zbrênčal (á í) brenčeč zleteti: čebele so zbrenčale iz panja ∙ pog. fant je zbrenčal postal ljubezensko vznemirjen, se zaljubil
  8.      zdáven  -vna -o prid. (á) star. daven: videl sem ga pred zdavnim časom; tu so se naselili pred zdavnimi leti
  9.      zdênček  -čka m (é) nar. studenček: bistra voda iz zdenčka
  10.      zdênec  -nca m (é) nar. studenec: voda iz mrzlega zdenca
  11.      zdeválen  -lna -o prid. () v zvezi zdevalni stol stolu podobna priprava, na kateri se stoji pri dajanju, zlaganju česa v kozolec: premakniti zdevalni stol
  12.      zdiferencirati  gl. izdiferencirati
  13.      zdolgočásenost  -i [g] ž () stanje zdolgočasenega človeka: kazati svojo zdolgočasenost; osamelost in zdolgočasenost / opisovati podeželsko zdolgočasenost
  14.      zdravílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zdravljenje: zdravilni učinki mazila; rastlina z zdravilnimi lastnostmi; zdravilna moč vode; zdravilno delovanje / zdravilni vrelec; zdravilna rastlina; nabirati zdravilna zelišča / piti zdravilni čaj; zdravilna kopel; naravna zdravilna sredstva / zdravilne metode ◊ bot. zdravilna homulica zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi in rumeno zelenimi cveti; hermelika; zdravilna špajka zdravilna rastlina z rožnatimi cveti, ki raste navadno na vlažnih tleh, Valeriana officinalis; farm. zdravilna kroglica zdravilo v obliki kroglice; med. zdravilno blato blato za zdravilne blatne kopeli
  15.      zdravilíščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na zdravilišče: zdraviliščna stavba / zdraviliščni zdravnik
  16.      zdrávljenec  -nca m (ā) kdor se zdravi: pomagati zdravljencu; med zdravljenci je bilo precej alkoholikov
  17.      zdrávljenje  -a s (á) glagolnik od zdraviti: zdravljenje mu ni pomagalo; podaljšati zdravljenje; poslati na zdravljenje v bolnico; biti na zdravljenju; dolgotrajno, pravočasno, uspešno zdravljenje; zdravljenje alkoholikov, narkomanov; zdravljenje z obsevanjem, zelišči; stroški zdravljenja / zdravljenje srčnih bolezni, pljučnice / ambulantno, domače zdravljenje; individualno, skupinsko zdravljenje; klimatsko zdravljenje ♦ med. konservativno zdravljenje pri katerem se skuša ohraniti ali obnoviti okvarjeni del telesa; ležalno zdravljenje pri katerem je ležanje njegov bistveni del; odprto zdravljenje opeklin, ran brez povoja; okupacijsko zdravljenje s primerno dejavnostjo, z opravljanjem primernega dela; stacionarno zdravljenje med katerim bolnik biva v zdravstvenem zavodu
  18.      zdravočúten  -tna -o prid. (ū) knjiž. ki v ravnanju, vedenju kaže naraven, stvaren odnos: po svoji naravi je zdravočuten človek / pesnik je izšel iz zdravočutne lirike
  19.      zdrávstven  -a -o prid. () nanašajoč se na zdravje ali zdravstvo: imeti zdravstvene težave; slabo zdravstveno stanje / zdravstvene razmere na ogroženem področju / zdravstveni poseg; zdravstvena vzgoja, zaščita; zdravstveno varstvo / zdravstveni priročnik; zdravstvena knjižica dokument o zdravstvenem zavarovanju z najvažnejšimi podatki o zdravljenju; zlasti prva leta po 1945 zdravstvena kolonija; zdravstveno spričevalo zdravniško spričevalo; zdravstveno zavarovanje / zdravstveni delavec, strokovnjak; zdravstvena služba / zdravstveni dom; zdravstvena postaja, ustanova; srednja zdravstvena šola ∙ publ. ni mogel priti iz zdravstvenih ozirov, razlogov zaradi bolezni zdrávstveno prisl.: biti zdravstveno prizadet
  20.      zdrávstvenik  -a m () knjiž. zdravstveni delavec: primer je poučen za vse zdravstvenike
  21.      zdráženje  -a s (á) glagolnik od zdražiti: zdraženje živcev / spolno zdraženje
  22.      zdrénjati se  -am se dov. (ẹ́) pog. zgnesti se, zriniti se: zdrenjati se na vlak, v avtobus; zdrenjati se skozi množico k izhodu
  23.      zdrevenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati negiben, tog: roke so mu zdrevenele; ekspr. ob pogledu nanj so vsi onemeli in zdreveneli
  24.      zdreveníti  -ím dov., zdrevénil ( í) povzročiti negibnost, togost: bolezen mu je zdrevenila roko
  25.      zdrobljênost  -i ž (é) značilnost zdrobljenega: pasovi preorane zemlje se razlikujejo po zdrobljenosti ∙ redko posestna zdrobljenost razdrobljenost

   16.644 16.669 16.694 16.719 16.744 16.769 16.794 16.819 16.844 16.869  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA