Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (16.676-16.700)



  1.      zastáven 3 -vna -o prid., zastávnejši (á ā) 1. krepko raščen, razvit: lep, zastaven fant; slika zastavnega kosca / zastaven mladič / zastaven macesen z velikimi vejami // knjiž. krepek, trden: ni imel več tako zastavnega koraka / odločitev je naznanil z mirnim, zastavnim glasom / zastavna rast 2. star. resen, umirjen: v smeh je spravil tudi najbolj zastavnega gosta / odlikoval se je z natančnostjo in zastavnim vedenjem 3. zastar. ugleden, imeniten: župnik, uradnik in drugi zastavni ljudje zastávno prisl.: zastavno hoditi okrog voza; zastavno raščen
  2.      zasteklenéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati tog, negiben: od groze so zastekleneli // v zvezi z oči ostati na široko odprt in nepremičen: bolniku so oči zasteklenele zasteklenèl in zasteklenél -éla -o: zasteklenele oči
  3.      zastekleníti  -ím dov., zasteklénil ( í) knjiž., redko zastekliti: zastekleniti okna
  4.      zastének  -nka m (ẹ̑) knjiž. predelna stena: skriti se za zastenek // prostor za tako steno: spati v zastenku
  5.      zasteníčen  -a -o prid. () knjiž. ki ima stenice: zastenena baraka, soba; zastenena odeja, postelja
  6.      zastójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zastoj: zastojna tekočina / zastojne razmere ◊ fiz. zastojni tlak tlak v toku tekočine zaradi zastajanja ob oviri; zastojna točka točka v toku ob oviri, v kateri tekočina miruje
  7.      zastópen  -pna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. star. razumen, razsoden: vsak zastopen človek bi tako ravnal 2. zastar. ki se razume, živi v slogi: biti zastopen s sosedom zastópno prisl.: zastopno govoriti
  8.      zastrašênost  in zastrášenost -i ž (é; ) stanje zastrašenega človeka: znebiti se zastrašenosti; zastrašenost pred vohuni
  9.      zastraševálen  -lna -o prid. () namenjen za zastraševanje: zastraševalna akcija / zastraševalen vpliv
  10.      zastrašílen  -lna -o prid. () namenjen za zastrašitev: zastrašilni letak / zastrašilna kazen
  11.      zastráženost  -i ž () stanje zastraženega: kljub največji zastraženosti je zbežal; zastraženost prehodov
  12.      zastrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) med., v zvezi zastrelna rana rana, ki jo naredi krogla, ki ostane v telesu
  13.      zastrmênost  -i ž (é) stanje zastrmenega: zastrmenost je izginila
  14.      zastrupljênec  -nca m (é) kdor je zastrupljen: slabo zdravstveno stanje zastrupljenca
  15.      zastrupljênje  -a s (é) glagolnik od zastrupiti: zastrupljenje z gobami / zastrupljenje krvi
  16.      zastrupljênost  -i ž (é) stanje zastrupljenega: zastrupljenost vojakov je očitna / zastrupljenost rek; zastrupljenost ozračja / ekspr. zastrupljenost človeških odnosov
  17.      zasúžnjenec  -nca m () kdor je zasužnjen: zasužnjenci in osvobojenci
  18.      zasúžnjenje  -a s () glagolnik od zasužnjiti: boriti se proti zasužnjenju / gospodarsko zasužnjenje
  19.      zasúžnjenost  -i ž () 1. stanje zasužnjenega človeka: težko prenašati zasužnjenost 2. ekspr. podrejenost, odvisnost: ekonomska zasužnjenost; zasužnjenost naroda
  20.      zasužnjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zasužnjevanje: zasužnjevalne težnje / zasužnjevalen odnos do otrok
  21.      zasvojênec  -nca m (é) kdor je zasvojen: zdraviti zasvojence / zasvojenec z mamili
  22.      zasvojênost  -i ž (é) stanje zasvojenega človeka: alkohol, kajenje povzroča zasvojenost; zdraviti se zaradi zasvojenosti; zasvojenost z mamili / psihična zasvojenost pri kateri se zasvojenec vrača k uživanju kake snovi zaradi spomina na njen ugodni učinek; telesna zasvojenost pri kateri se ob prekinitvi pojavijo abstinenčne težave
  23.      zaščíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na zaščito: zaščitni pas drevja; izoliranje in drugi zaščitni ukrepi / zaščitna krema za roke; zaščitna očala / zaščitni bataljon / zaščitno cepljenje ♦ ekon. zaščitna carina carina, predpisana zaradi zaščite domačih proizvodov; jur. zaščitni znak znak, s katerim proizvajalec opremi svoje proizvode za razločevanje od istovrstnih ali podobnih izdelkov; med. zaščitna maska priprava iz tkanine, ki si jo da zdravstvena oseba čez nos in usta; voj. zaščitni ogenj zaščítno prisl.: zaščitno cepiti
  24.      zaščítenec  -nca m () ekspr. kdor je zaščiten: zaščitnik in zaščitenec
  25.      zaščítenost  -i ž () dejstvo, da je kdo zaščiten: socialna zaščitenost delavcev

   16.551 16.576 16.601 16.626 16.651 16.676 16.701 16.726 16.751 16.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA