Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (16.669-16.693)


  1.      zasmehoválen  -lna -o prid. (ȃ) ki izraža zasmehovanje: zasmehovalna razlaga / zasmehovalne besede; zasmehovalna pesem ♪
  2.      zasmrajênost  -i ž (é) lastnost, značilnost zasmrajenega: zasmrajenost ozračja ♪
  3.      zasopljênost  -i ž (é) zasoplost: ne čuti zasopljenosti / smejati se do zasopljenosti ♪
  4.      zasramoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zasramovanje: zasramovalna dejanja / zasramovalni steber sramotilni steber ♪
  5.      zastarálen  -lna -o prid. (ȃ) jur., v zvezi zastaralni rok rok, po katerem kaka pravica zastara: zastaralni rok se izteče; enoletni zastaralni rok ♪
  6.      zastáven 1 -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zastavo, kos tkanine: zastavni drog / zastavna kombinacija pri signaliziranju ♦ navt. zastavni vozli vozli na vrvi, ob katere se privezujejo signalne zastavice; zastavna vrv vrv za dviganje in spuščanje signalnih zastavic ♪
  7.      zastáven 2 -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na zastavo, zastavitev: zastavni dokument / zastavni listek nekdaj potrdilo zastavljalnice o zastavljenem predmetu ♦ jur. zastavni list listina, s katero se daje zastavna pravica; zastavni upnik upnik, kateremu da dolžnik zastavno pravico; zastavna knjiga v nekaterih deželah knjiga, v katero se vpisujejo zastavne pravice, če ni zemljiške knjige; zastavna pogodba pogodba, po kateri zastavni upnik dobi zastavno pravico; zastavna pravica pravica upnika do dolžnikove stvari za zavarovanje terjatve; zastavna terjatev terjatev, zavarovana z zastavo ♪
  8.      zastáven 3 -vna -o prid., zastávnejši (á ā) 1. krepko raščen, razvit: lep, zastaven fant; slika zastavnega kosca / zastaven mladič / zastaven macesen z velikimi vejami // knjiž. krepek, trden: ni imel več tako zastavnega koraka / odločitev je naznanil z mirnim, zastavnim glasom / zastavna rast 2. star. resen, umirjen: v smeh je spravil tudi najbolj zastavnega gosta / odlikoval se je z natančnostjo in zastavnim vedenjem 3. zastar. ugleden, imeniten: župnik, uradnik in drugi zastavni ljudje zastávno prisl.: zastavno hoditi okrog voza; zastavno raščen ♪
  9.      zasteklenéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati tog, negiben: od groze so zastekleneli // v zvezi z oči ostati na široko odprt in nepremičen: bolniku so oči zasteklenele zasteklenèl in zasteklenél -éla -o: zasteklenele oči ♪
  10.      zastekleníti  -ím dov., zasteklénil (ȋ í) knjiž., redko zastekliti: zastekleniti okna ♪
  11.      zastének  -nka m (ẹ̑) knjiž. predelna stena: skriti se za zastenek // prostor za tako steno: spati v zastenku ♪
  12.      zasteníčen  -a -o prid. (ȋ) knjiž. ki ima stenice: zasteničena baraka, soba; zasteničena odeja, postelja ♪
  13.      zastójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zastoj: zastojna tekočina / zastojne razmere ◊ fiz. zastojni tlak tlak v toku tekočine zaradi zastajanja ob oviri; zastojna točka točka v toku ob oviri, v kateri tekočina miruje ♪
  14.      zastópen  -pna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. star. razumen, razsoden: vsak zastopen človek bi tako ravnal 2. zastar. ki se razume, živi v slogi: biti zastopen s sosedom zastópno prisl.: zastopno govoriti ♪
  15.      zastrašênost  in zastrášenost -i ž (é; ȃ) stanje zastrašenega človeka: znebiti se zastrašenosti; zastrašenost pred vohuni ♪
  16.      zastraševálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za zastraševanje: zastraševalna akcija / zastraševalen vpliv ♪
  17.      zastrašílen  -lna -o prid. (ȋ) namenjen za zastrašitev: zastrašilni letak / zastrašilna kazen ♪
  18.      zastráženost  -i ž (ȃ) stanje zastraženega: kljub največji zastraženosti je zbežal; zastraženost prehodov ♪
  19.      zastrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) med., v zvezi zastrelna rana rana, ki jo naredi krogla, ki ostane v telesu ♪
  20.      zastrmênost  -i ž (é) stanje zastrmenega: zastrmenost je izginila ♪
  21.      zastrupljênec  -nca m (é) kdor je zastrupljen: slabo zdravstveno stanje zastrupljenca ♪
  22.      zastrupljênje  -a s (é) glagolnik od zastrupiti: zastrupljenje z gobami / zastrupljenje krvi ♪
  23.      zastrupljênost  -i ž (é) stanje zastrupljenega: zastrupljenost vojakov je očitna / zastrupljenost rek; zastrupljenost ozračja / ekspr. zastrupljenost človeških odnosov ♪
  24.      zasúžnjenec  -nca m (ȗ) kdor je zasužnjen: zasužnjenci in osvobojenci ♪
  25.      zasúžnjenje  -a s (ȗ) glagolnik od zasužnjiti: boriti se proti zasužnjenju / gospodarsko zasužnjenje ♪

   16.544 16.569 16.594 16.619 16.644 16.669 16.694 16.719 16.744 16.769  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA