Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (16.626-16.650)


  1.      zarepénčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. razjeziti se, razburiti se: tako se je zarepenčila, da so jo težko pomirili ♪
  2.      zarésen  -sna -o prid. (ẹ̑) ekspr. 1. ki je, se dogaja in ni rezultat izmišljanja, domišljije; resničen: pravljični in zaresni svet; namišljena in zaresna bolezen; zaresna užaljenost 2. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti; pravi: rad bi zaresni telefon, ne le igračo; za delo potrebuje zaresne škarje / to je zaresna diploma, ne pa ponaredek 3. ki je v skladu z določenimi normami, predstavami; resničen: želel si je ogledati slike zaresnih mojstrov; zaresna demokracija; bilo je bolj ljubimkanje kot zaresna ljubezen / nastopila je zaresna pomlad / to je bil zaresen boj hud; začel se je kar zaresen trening intenziven, resen 4. dejanski, resničen: zaresnega krivca za nesrečo bodo težko našli / ni slutil, kakšne bodo zaresne posledice ● ekspr. to so zaresne stvari zelo pomembne, resne; ekspr. pripovedoval jim je same zaresne zgodbe ki ne vzbujajo smeha, veselega razpoloženja zarésno 1. prislov od zaresen: vsi so ga zaresno vzljubili; bolnik se je začel zaresno zdraviti 2. res, zares: ti si zaresno bedak; zaresno sem truden; sam.: v drami se ne dogaja nič zaresnega ♪
  3.      zarézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zarezo: zarezna črta; zarezna vdolbina / zarezna opeka ♪
  4.      zarísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zaris: zarisna črta / zarisno orodje zarisovalno ♪
  5.      zarisoválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se zarisuje: zarisovalno orodje ♦ obrt., tisk. zarisovalna igla orodje v obliki paličice z zelo trdo konico za delanje raz v kovino ♪
  6.      zaróbljenec  -nca m (ọ́) slabš. neuglajen, robat človek: nesramni zarobljenci; izpadi zarobljenca ♪
  7.      zaróbljenost  -i ž (ọ́) slabš. neuglajenost, robatost: očitati komu zarobljenost; zarobljenost in pokvarjenost nekaterih ljudi ♪
  8.      zaróčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zaroko: zaročni obred / zaročni prstan ♪
  9.      zaročênec  -nca m (é) zaročen moški: predstavila je svojega zaročenca // nav. dv. in mn. kdor je zaročen: srečanje zaročencev ♪
  10.      zaročênje  -a s (é) glagolnik od zaročiti: zaročenje in predročenje ♪
  11.      zaročênka  -e ž (é) zaročena ženska: na ples je šel z zaročenko ♪
  12.      zaróden 1 -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zarod, razmnoževanje: pešanje zarodne moči pri civiliziranih ljudstvih ♦ anat. zarodna plast kože spodnja plast povrhnjice; biol. zarodna celica spolna celica; zarodna plast celična plast gastrule; notranja, vmesna, zunanja zarodna plast notranja, vmesna, zunanja plast celic gastrule; bot. zarodni brstič brstič, s katerim se rastline nespolno razmnožujejo; zarodna čebulica čebulica, s katero se rastline nespolno razmnožujejo ♪
  13.      zaróden 2 -dna -o prid. (ọ́ ọ̑) nar. dolenjsko krepko razvit: merjasec mora biti zaroden v križu in čez pleča ♪
  14.      zarotílen  -lna -o prid. (ȋ) po ljudskem verovanju s katerim se zaroti: zarotilne besede / zarotilni obrazci zarotitveni obrazci ♦ rel. zarotilna molitev molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha ♪
  15.      zarotítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zarotitev: zarotitveno petje / zarotitveni izreki, obrazci ♪
  16.      zaroženéti  -ím dov. (ẹ́ í) poroženeti: gornja plast kože zaroženi zaroženèl in zaroženél -éla -o: zaroženeli nohti ♪
  17.      zarúčen  -a -o prid. (ū) nar. severozahodno skodran, kodrast: imeti zaručene lase ♪
  18.      zarumenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati rumen: drevje je hitro zarumenelo / ko moka zarumeni, dodamo še čebulo 2. knjiž. rumeno se odraziti, pokazati: na ovinku so čisto blizu sredi borov zarumenele leske zarumenèl in zarumenél -éla -o: zarumenela skorja kruha; zarumenelo listje ♪
  19.      zarumeníti  -ím dov., zaruménil (ȋ í) s praženjem, segrevanjem povzročiti, da postane kaj rumeno: zarumeniti čebulo, moko; zarumeniti kaj na masti, v pečici zarumeníti se knjiž. 1. rumeno se odraziti, pokazati: ob jezeru so se zarumenile stare vile 2. postati rumen, svetel: obzorje se je zarumenilo zarumenjèn -êna -o: zarumenjena čebula ♪
  20.      zasében  -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je last posameznika, posameznikov: zasebna gostilna; zasebno premoženje / najeti zasebno sobo sobo pri osebi, ki se ne ukvarja poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob // nanašajoč se na posameznika, posameznike kot lastnika proizvajalnih sredstev: zasebna obrt; zasebna proizvodnja / zasebni delodajalec, obrtnik / zasebni sektor / ekspr. tovarna je v zasebnih rokah // namenjen uporabi, koristi določenega posameznika, določenih posameznikov: zasebna plaža / zasebna in javna uporaba 2. nanašajoč se na posameznika, posameznike in ne na družbeno skupnost: zasebne koristi, potrebe; delati kaj iz zasebne pobude; zasebna in družbena stran življenja / razstavljene slike so zasebna last / zasebna knjižnica; zasebna šola šola, ki jo ustanovi, vzdržuje zasebnik ali kako društvo // nanašajoč se na posameznika kot neuradno osebo: zaseben opravek; zasebni tajnik; pogovor predsednika s člani sveta je bil zaseben; zasebno in uradno mnenje; zasebno pismo; zasebno in javno življenje / službeni in zasebni naslov ◊ ekon. zasebna proizvodnja proizvodnja s proizvajalnimi sredstvi v zasebni lastnini; proizvodnja zasebnikov, zlasti obrtnikov; filoz. zaseben ki obstaja samo v odnosu do človeške zavesti; fin. zasebno posojilo posojilo, ki se najame pri zasebniku; jur. zasebni obisk obisk državnega ali strankarskega funkcionarja iz osebnih razlogov; zasebna tožba tožba za družbeno manj pomembna kazniva dejanja, pri katerih družba prepušča pregon prizadeti osebi; zasebno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; soc. zasebna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev zasébno prisl.: zasebno opravljanje zdravniškega poklica; zasebno povedati svoje mnenje; sam.: ločevati družbeno od zasebnega; povedati kaj zasebnega ♪
  21.      zasébnopráven  -vna -o prid. (ẹ̑-ā) nanašajoč se na zasebno pravo: zasebnopravno razmerje / zasebnopravni zakoni ♪
  22.      zasédben  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zasedbo: zasedbeno ozemlje, področje / zasedbene čete; zasedbena oblast / zasedbene možnosti gledališča ♪
  23.      zasédenost  -i ž (ẹ̑) stanje zasédenega: polovična, stoodstotna zasedenost; zasedenost hotelov, letal / publ. kadrovska zasedenost; zasedenost delovnih mest / pog. zaradi službene zasedenosti se ni mogel udeležiti sestanka ♦ agr. zasedenost pašnika lastnost, stanje pašnika glede na število živine, ki se določen čas hkrati pase na njem ♪
  24.      zasedênost  -i ž (é) stanje zasedênega: zaradi zasedenosti je težko vstal ♪
  25.      zasekoválen  -lna -o prid. (ȃ) mont. ki se uporablja za zasekovanje premoga, rude: zasekovalni stroj; zasekovalno kladivo ♪

   16.501 16.526 16.551 16.576 16.601 16.626 16.651 16.676 16.701 16.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA