Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (16.619-16.643)



  1.      zapuščênček  -čka m (é) nav. ekspr. manjšalnica od zapuščenec: skrbeti za zapuščenčke
  2.      zapuščênec  -nca m (é) ekspr. zapuščen človek: obiskovati zapuščence
  3.      zapuščênka  -e ž (é) ekspr. zapuščena ženska: bila je zapuščenka med tujci
  4.      zapuščênost  -i ž (é) 1. stanje zapuščenega: sprijazniti se z zapuščenostjo od vseh / zapuščenost nekdaj negovanih parkov neurejenost, zanemarjenost 2. ekspr. praznost, nenaseljenost: hiša se je zaradi zapuščenosti začela podirati / zapuščenost polj jeseni 3. ekspr. osamljenost, samota: tolažiti koga v zapuščenosti; občutek zapuščenosti
  5.      zaráščenost  -i ž () lastnost, značilnost zaraščenega: gosta zaraščenost rečnih bregov / ekspr. zaraščenost obraza
  6.      zarenčáti  -ím dov., zarênči in zarénči; zarênčal in zarénčal (á í) 1. oglasiti se z zamolklim, grozečim glasom: ko je stopil k vratom, je pes zarenčal 2. slabš. reči z nizkim, neprijaznim glasom: med pogovorom je večkrat nekaj zarenčal / zarenčal je, ker dvorišče ni bilo lepo pospravljeno razjezil se je, razburil se je
  7.      zarentáčiti  -im dov.) ekspr. z grobim, zadirčnim govorjenjem izraziti jezo, nezadovoljstvo: nekaj časa se je jezno prestopal, potem pa zarentačil; zarentačil je zaradi zamujanja / zarentačiti na koga, nad kom
  8.      zarepénčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. razjeziti se, razburiti se: tako se je zarepenčila, da so jo težko pomirili
  9.      zarésen  -sna -o prid. (ẹ̑) ekspr. 1. ki je, se dogaja in ni rezultat izmišljanja, domišljije; resničen: pravljični in zaresni svet; namišljena in zaresna bolezen; zaresna užaljenost 2. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti; pravi: rad bi zaresni telefon, ne le igračo; za delo potrebuje zaresne škarje / to je zaresna diploma, ne pa ponaredek 3. ki je v skladu z določenimi normami, predstavami; resničen: želel si je ogledati slike zaresnih mojstrov; zaresna demokracija; bilo je bolj ljubimkanje kot zaresna ljubezen / nastopila je zaresna pomlad / to je bil zaresen boj hud; začel se je kar zaresen trening intenziven, resen 4. dejanski, resničen: zaresnega krivca za nesrečo bodo težko našli / ni slutil, kakšne bodo zaresne posledice ● ekspr. to so zaresne stvari zelo pomembne, resne; ekspr. pripovedoval jim je same zaresne zgodbe ki ne vzbujajo smeha, veselega razpoloženja zarésno 1. prislov od zaresen: vsi so ga zaresno vzljubili; bolnik se je začel zaresno zdraviti 2. res, zares: ti si zaresno bedak; zaresno sem truden; sam.: v drami se ne dogaja nič zaresnega
  10.      zarézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zarezo: zarezna črta; zarezna vdolbina / zarezna opeka
  11.      zarísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na zaris: zarisna črta / zarisno orodje zarisovalno
  12.      zarisoválen  -lna -o prid. () s katerim se zarisuje: zarisovalno orodje ♦ obrt., tisk. zarisovalna igla orodje v obliki paličice z zelo trdo konico za delanje raz v kovino
  13.      zaróbljenec  -nca m (ọ́) slabš. neuglajen, robat človek: nesramni zarobljenci; izpadi zarobljenca
  14.      zaróbljenost  -i ž (ọ́) slabš. neuglajenost, robatost: očitati komu zarobljenost; zarobljenost in pokvarjenost nekaterih ljudi
  15.      zaróčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zaroko: zaročni obred / zaročni prstan
  16.      zaročênec  -nca m (é) zaročen moški: predstavila je svojega zaročenca // nav. dv. in mn. kdor je zaročen: srečanje zaročencev
  17.      zaročênje  -a s (é) glagolnik od zaročiti: zaročenje in predročenje
  18.      zaročênka  -e ž (é) zaročena ženska: na ples je šel z zaročenko
  19.      zaróden 1 -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zarod, razmnoževanje: pešanje zarodne moči pri civiliziranih ljudstvih ♦ anat. zarodna plast kože spodnja plast povrhnjice; biol. zarodna celica spolna celica; zarodna plast celična plast gastrule; notranja, vmesna, zunanja zarodna plast notranja, vmesna, zunanja plast celic gastrule; bot. zarodni brstič brstič, s katerim se rastline nespolno razmnožujejo; zarodna čebulica čebulica, s katero se rastline nespolno razmnožujejo
  20.      zaróden 2 -dna -o prid. (ọ́ ọ̑) nar. dolenjsko krepko razvit: merjasec mora biti zaroden v križu in čez pleča
  21.      zarotílen  -lna -o prid. () po ljudskem verovanju s katerim se zaroti: zarotilne besede / zarotilni obrazci zarotitveni obrazcirel. zarotilna molitev molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha
  22.      zarotítven  -a -o prid. () nanašajoč se na zarotitev: zarotitveno petje / zarotitveni izreki, obrazci
  23.      zaroženéti  -ím dov. (ẹ́ í) poroženeti: gornja plast kože zaroženi zaroženèl in zaroženél -éla -o: zaroženeli nohti
  24.      zarúčen  -a -o prid. (ū) nar. severozahodno skodran, kodrast: imeti zaručene lase
  25.      zarumenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati rumen: drevje je hitro zarumenelo / ko moka zarumeni, dodamo še čebulo 2. knjiž. rumeno se odraziti, pokazati: na ovinku so čisto blizu sredi borov zarumenele leske zarumenèl in zarumenél -éla -o: zarumenela skorja kruha; zarumenelo listje

   16.494 16.519 16.544 16.569 16.594 16.619 16.644 16.669 16.694 16.719  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA