Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (16.576-16.600)


  1.      zapáden  -dna -o prid. (ȃ) zahoden: zapadni del dežele / zapadna smer / zapadni veter / zapadni pesniki / zapadna usmerjenost zahodnjaška / zapadna Evropa zapádno prisl.: zapadno od mesta ♪
  2.      zapečátenje  -a s (ȃ) glagolnik od zapečatiti: poskrbeti za zapečatenje zapuščine ♪
  3.      zapéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) ki je na zapečku, za pečjo: zapečna toplota / zapečni kritik zapečkarski ♪
  4.      zapečênost  -i ž (é) lastnost, značilnost zapečenega: zapečenost kruha ● star. taka hrana povzroči zapečenost zaprtje ♪
  5.      zapeljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zapeljevanje: zapeljevalna spretnost / zapeljevalen prizor v drami ♪
  6.      zapénec  -nca m (ẹ̄) priprava za zapenjanje oblačil, sestavljena iz kaveljčka in zanke: prišiti zapenec; krilo, zapeto z zapencem; zapenci, pritiskači in gumbi ♪
  7.      zapéniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povzročiti nastanek pen na tekočini: ladja je zapenila vodo zapéniti se 1. postati penast: vino se pri odpiranju zapeni; stresel je steklenico, da se je žganje zapenilo // ekspr. peneč se pljusniti, steči: morski valovi so se zapenili preko krova 2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je zapenil / omedlel je in usta so se mu zapenila / konj se je zapenil od napora zapénjen -a -o: zapenjeni valovi ♪
  8.      zapenjáča  -e ž (á) knjiž. zavorna veriga: zapenjača se je pretrgala; zavreti kolo z zapenjačo ♪
  9.      zapénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od zapenjati: odpenjanje in zapenjanje gumbov / zapenjanje obleke, plašča / enoredno ali enovrstno zapenjanje z gumbi v eni vrsti / z zaščitenimi kolesi preprečiti zapenjanje vzporedno vozečih vozil ♪
  10.      zapénjati  -am nedov. (ẹ̑) dajati kaj v tak položaj, da kaj povezuje ali pritrjuje k čemu: zapenjati gumbe, zaponke // delati, da sta konca, dela česa z gumbi, zaponko povezana drug z drugim: zapenjati plašč; zapenjati si bluzo // pripenjati: zapenjati vagone; zapenjati si smučke zapénjati se 1. imeti kje zlasti gumbe za zapenjanje: obleka se zapenja zadaj / krilo se zapenja z zadrgo ima za zapenjanje zadrgo 2. prihajati z delom na razmeroma oster, koničast predmet: obleka se ji je zapenjala ob trnje / vozovi so se zapenjali drug v drugega ♪
  11.      zapentljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. zavezati v pentljo: zapentljati trak, vezalke / ekspr. poskušal je razvozlati vrv, ki jo je prej zapentljal zavozlal 2. ekspr. zaplesti, zamotati: zapentljati štreno / zapentljati problem; česar se loti, vse zapentlja zapentljáti se slabš. 1. začeti se družiti, sodelovati z moralno negativno osebo: zapentljal se je s čudnimi ljudmi 2. priti v ljubezenski odnos s kom: zapentljal se je s sodelavko zapentlján -a -o: lepo zapentljani trakovi ♪
  12.      zapésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zapestje: zapestni sklep; zapestna kost / zapestni trak ročne ure / zapestni gumb gumbu podobna priprava za zapenjanje zapestnikov zlasti pri moški srajci; zapestni ščitnik povoj za zavarovanje in utrditev zapestnega sklepa ♪
  13.      zapirálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zapiranje: zapiralni mehanizem dežnika / zapiralni čas ♦ teh. zapiralna loputa ♪
  14.      zapísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zapis: zapisna oblika / zapisna knjižica knjižica z zapiski ♪
  15.      zapisoválen  -lna -o prid. (ȃ) ki se uporablja za zapisovanje: zapisovalna naprava ♪
  16.      zaplamenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. zagoreti s plamenom: ogenj zaplameni / kres je zaplamenel / plamen zaplameni; pren. ogenj upora zaplameni 2. ekspr. zasvetiti, zasijati: luč, žarnica zaplameni; sonce zaplameni / nebo je zaplamenelo v večerni zarji zažarelo; vrh gore zaplameni v soncu / pesn. oči so mu zaplamenele 3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: med njima je zaplamenela ljubezen; strast, želja zaplameni v njem / svetovna vojna je zaplamenela ● knjiž., ekspr. obraz mu je zaplamenel od sramu zardel je ♪
  17.      zaplenítev  -tve ž (ȋ) zaplemba: obsodili so ga na večletni zapor in zaplenitev premoženja ♪
  18.      zapleníti  in zapléniti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. odvzeti premoženje ali del premoženja kot del kazni: zapleniti komu hišo, zemljišče; zaplenili so jim vse nepremičnine, premoženje // uradno odvzeti kaj sploh: borci so zaplenili sovražniku orožje, živila; na meji so cariniki zaplenili večjo količino mamil / gusarji so zaplenili trgovsko ladjo uplenili 2. odvzeti pravico do razpečavanja določenih tiskanih stvari: zapleniti vse izvode časopisa, knjige / cenzura je zaplenila članek zaplénjen -a -o: zadnja številka revije je bila zaplenjena; zaplenjeno orožje ♪
  19.      zaplenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. odvzemati premoženje ali del premoženja kot del kazni: zaplenjevati premoženje sodelavcem okupatorja // uradno odvzemati kaj sploh: zaplenjevati hrano, orožje 2. odvzemati pravico do razpečavanja določenih tiskanih stvari: zaplenjevati časopise, knjige ♪
  20.      zapletênost  -i ž (é) lastnost, značilnost zapletenega: upoštevati zapletenost položaja, problema, vprašanja; zapletenost spora / zapletenost delovanja računalnika; zapletenost zgradbe organizma; zapletenost življenja ♪
  21.      zaplevéljenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost zapleveljenega: zapleveljenost njive ♪
  22.      zaplóten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. ki raste za plotom: koprive in druge zaplotne rastline // ekspr. nepomemben, navaden: od zaplotnega učitelja se je prebil do uglednega profesorja 2. ekspr. skriven, zahrbten: zaplotno ravnanje ♪
  23.      zapnênje  -a s (é) redko poapnenje: zapnenje žil ♪
  24.      zapógnjenec  tudi zapôgnjenec -nca m (ọ́; ó) pecivo, ki se oblikuje z zapognjenjem enega dela čez drugega: zapognjenci z orehovim nadevom ♪
  25.      zapógnjenje  tudi zapôgnjenje -a s (ọ́; ó) glagolnik od zapogniti: zapognjenje tkanine ♪

   16.451 16.476 16.501 16.526 16.551 16.576 16.601 16.626 16.651 16.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA