Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (16.544-16.568)



  1.      zamorjênec  -nca m (é) pog. kdor je zagrenjen, brez volje do življenja: obupanci in zamorjenci
  2.      zamorjênost  -i ž (é) pog. stanje človeka, ki je zagrenjen, brez volje do življenja: njegova zamorjenost ni dolgo trajala / poezija, polna tragične zamorjenosti
  3.      zamračênost  -i ž (é) lastnost, stanje zamračenega: zamračenost njegovega obraza ga je prestrašila / zamračenost zavesti
  4.      zamréniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zakriti, prekriti z mreno: meglice so zamrenile goro / solze so ji zamrenile oči zamréniti se postati zakrit, prekrit z mreno: vodna površina se je zamrenila / nebo se je zamrenilo z oblaki zamrénjen -a -o: zamrenjen ribnik
  5.      zamŕznjenje  -a s () glagolnik od zamrzniti: zamrznjenje potoka, ribnika / zamrznjenje mesa, zelenjave / začasno zamrznjenje plač / zamrznjenje odnosov med državama
  6.      zamŕznjenost  -i ž () značilnost zamrznjenega: zamrznjenost potoka / zamrznjenost sredstev
  7.      zamrzoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zamrzovanje: zamrzovalni postopek / zamrzovalna omara, skrinja omari, skrinji podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturiagr. zamrzovalni predor prostor v obliki predora za zamrzovanje živil, zlasti mesa
  8.      zamúden 1 -dna -o prid., zamúdnejši (ú ū) 1. za katerega se porabi veliko časa: zamuden opravek; zamudna preiskava; priprava te jedi je zamudna; zamudno delo, obiranje 2. redko ki porabi za kako pot ali delo razmeroma dosti časa; počasen: zamuden delavec; voli so zamudne živali zamúdno prisl.: reka se je zamudno vijugala med skalami / v povedno-prislovni rabi: zamudno je, če moraš vsako stvar iskati; pelji jo okrog jezera, če ti ni preveč zamudno ∙ star. sonce je vsako jutro zamudneje lezlo izza obzorja pozneje
  9.      zamúden 2 -dna -o prid. () nanašajoč se na zamudo ali zamujanje: zamudni čas ♦ fin. zamudne obresti obresti, ki se plačujejo za nepravočasno izpolnitev obveznosti
  10.      zánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na zanko: zančna velikost ♦ obrt. zančni vbod vbod za obšivanje robov, pri katerem se z nitjo naredi zanka; tekst. zančna osnova osnova, ki v frotirnih tkaninah tvori zanke
  11.      zanemárjenec  -nca m () ekspr. zanemarjen človek: očitati komu, da je zanemarjenec
  12.      zanemárjenje  -a s (ā) glagolnik od zanemariti: zanemarjenje kake dolžnosti, naloge / zanemarjenje gostov / zanemarjenje pravil
  13.      zanemárjenost  -i ž () lastnost, značilnost zanemarjenega: vzroki duhovne, kulturne zanemarjenosti; vzgojna zanemarjenost mladine / motila jih je fantova zanemarjenost; zanemarjenost stanovanja
  14.      zanesênec  -nca m (é) kdor se zaneseno zavzema, navdušuje za kaj in tako tudi dela: bil je pošten človek in zanesenec; redki zanesenci so takrat razmišljali o gradnji raket / verski zanesenec
  15.      zanesenják  -a m (á) kdor se zaneseno zavzema, navdušuje za kaj in tako tudi dela: v gradu so zanesenjaki uredili muzej; bil je zanesenjak z zelo naprednimi nazori; čustven, fanatičen, romantičen zanesenjak / gledališki, planinski, športni, tehnični zanesenjak
  16.      zanesenjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na zanesenjake ali zanesenjaštvo: zanesenjaški človek / zanesenjaški optimizem; naše razprave so bile preveč zanesenjaške / radi so se spominjali tistih zanesenjaških časov časov velikega navdušenja, poleta, idealizma zanesenjáško prisl.: zanesenjaško potegovati se za kaj; zanesenjaško razpoložen romantik
  17.      zanesenjáštvo  -a s () lastnost zanesenjaškega človeka: kljub dozdevnemu zanesenjaštvu je zelo trezno in jasno mislil; romantično zanesenjaštvo / knjiž. delati kaj brez zanesenjaštva premišljeno, umirjeno; brez poleta, vneme
  18.      zanesênost  -i ž (é) stanje zanesenega človeka: v njenem ravnanju je bilo veliko zanesenosti / čustvena, domoljubna, glasbena, ljubezenska, mladostna, romantična zanesenost / gledati kaj s tiho zanesenostjo / govoril je s preroško zanesenostjo preroškim zanosom
  19.      zaničeválen  -lna -o prid. () ki izraža zaničevanje: zaničevalen nasmešek, pogled / zaničevalna beseda / dajati zaničevalna imena zaničeválno prisl.: zaničevalno govoriti o čem; zaničevalno pogledati koga
  20.      zanikálen  -lna -o prid. () knjiž. nikalen, negativen: zanikalen odgovor / zanikalna kritika odklonilna zanikálno prisl.: zanikalno odgovoriti na vprašanje
  21.      zanikoválen  -lna -o prid. () knjiž. ki izraža, vsebuje zanikanje, odklanjanje: pesnikov zanikovalni odnos do življenja / zanikovalna kretnja
  22.      zanóhten  -tna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja za nohtom: zanohtna umazanija
  23.      zanôsen  -sna -o prid., zanôsnejši (ó ō) ki je v stanju močne čustvene vznemirjenosti zaradi zelo pozitivnega odnosa do česa: zanosen govornik; biti zanosen // ki vsebuje, izraža tako čustveno vznemirjenost: zanosne besede; z zanosno kretnjo je pokazal proti domu / dekletova zanosna drža ponosna zanôsno prisl.: zanosno govoriti, vzklikati
  24.      zanóžen  -žna -o prid. (ọ̄) šport., v zvezi zanožna stoja stoja, pri kateri ima telovadec eno nogo iztegnjeno nazaj in se z njo s prsti dotika tal
  25.      zanožênje  -a s (é) glagolnik od zanožiti: prednoženje in zanoženje

   16.419 16.444 16.469 16.494 16.519 16.544 16.569 16.594 16.619 16.644  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA