Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (16.419-16.443)



  1.      zadušênec  -nca m (é) kdor se zaduši: zadušencu ni bilo več mogoče pomagati
  2.      zaênkrat  tudi zaenkràt prisl. (é; ) pog. zazdaj: zaenkrat imajo dovolj hrane / zaenkrat se še ni nič spremenilo / boš ostal tukaj? Zaenkrat
  3.      zaêno  prisl. (é) zastar. hkrati, obenem: govorili so vsi zaeno / bila je pogumna in zaeno bistra // skupaj: zaeno z njima je prišlo več ljudi
  4.      zaganjálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zaganjanje: zaganjalna moč / zaganjalni motor; zaganjalna kljuka navadno pravokoten kos železa z ročico za zaganjanje glavnega motorja avtomobila; zaganjalna ročica
  5.      zagáten 1 -tna -o prid. (á ā) ekspr. 1. težaven, neprijeten: zagaten položaj; živeti v zagatnih razmerah 2. neprijeten, zoprn: zagaten duh po hrani; zagaten okus, vonj / zagatno vino trpko 3. zadušljiv, težek: v sobi je zagaten zrak / soparno, zagatno vreme // neprijeten, moreč: zavladal je zagaten molk; zagatna tišina zagátno prisl.: zagatno je zaudarjalo po golobnjakih; zagatno dišeča bobrovina / v povedni rabi v sobi je bilo zagatno
  6.      zagáten 2 -tna -o prid. () star. s katerim se kaj zamaši, zapre: uporabljati volno kot zagatno gradivo ● star. zagaten prostor ozek, tesen; star. zagatna jed ki hitro nasiti, se upregrad. zagatna stena stena za preprečevanje drsenja zemlje na pobočjih
  7.      zagláven  -vna -o prid. () nanašajoč se na zaglavje: zaglavno besedilo ◊ anat. zaglavna kost zatilnica; jur. zaglavno sodstvo krvno sodstvo
  8.      zaglúšen  -šna -o prid. (ú ū) knjiž. oglušujoč: zaglušen ropot; zaglušno vpitje
  9.      zagólten  -tna -o [t] prid. (ọ̄) star. trpek, neprijeten: ta snov daje vinu zagolten okus / zagoltna resnica
  10.      zagonéten  -tna -o prid., zagonétnejši (ẹ̑) knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: zagoneten pojav; dekletova zagonetna izginitev / zagonetne sile narave / to je zagoneten človek / v temi je bilo slišati zagonetne glasove; zagoneten molk, pogled, smehljaj; njegovo vedenje je zagonetno / zagonetna naloga zapletena, težko razrešljiva zagonétno prisl.: zagonetno molčati; sam.: v njegovem ravnanju je nekaj zagonetnega
  11.      zagovéden  -dna -o prid. (ẹ̄) slabš. neroden, surov: zagoveden človek; ne bodi tako zagoveden / zagovedno vedenje / kot psovka govedo zagovedno zagovédno prisl.: zagovedno se vesti
  12.      zagóvoren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zagovor: zagovorni govor odvetnika / zagovorne besede proti izvinu
  13.      zagózden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zagozdo: zagozdno čelo ♦ teh. zagozdni kot kot med ploskvama zagozde; zagozdna zveza razstavljiva zveza dveh strojnih delov z zagozdo
  14.      zagozdênje  in zagózdenje -a s (é; ọ̄) glagolnik od zagozditi: zagozdenje toporišča / zagozdenje naboja v puški
  15.      zagrenélost  -i ž (ẹ́) stanje zagrenelega: zagrenelost kruha, moke / pisateljeva črnogledost in zagrenelost / delati kaj brez zagrenelosti / občutje zagrenelosti
  16.      zagrenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. nav. 3. os. dobiti nekoliko grenek okus: kruh, moka zagreni / brezoseb. v ustih mu je zagrenelo; pren. ob misli na to mu je vse zagrenelo 2. postati žalosten, razočaran: v takih razmerah človek zagreni zagrenèl in zagrenél -éla -o: zagrenel obraz; zagrenela moka
  17.      zagreníti  -ím dov., zagrénil ( í) narediti kaj manj prijetno, manj srečno: zagreniti komu mladost; s tem si je zagrenil življenje / te skrbi so mu zagrenile počitnice; pesn. misel, da je ne bo več videl, mu je zagrenila dušo // povzročiti, da je kdo žalosten, razočaran: nesreča ga je zagrenila; to ga je tako zagrenilo, da se je začel izogibati družbi zagreníti se postati žalosten, razočaran: zaradi teh doživetij se je zagrenil / glas se ji je zagrenil zagrenjèn -êna -o: zagrenjen človek; postati zagrenjen; prisl.: zagrenjeno molčati
  18.      zagrénjati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. greniti: te razmere so ljudem zagrenjale življenje / to ga je zagrenjalo
  19.      zagrenjênec  -nca m (é) ekspr. zagrenjen človek: obraz zagrenjenca; nesrečneži in zagrenjenci
  20.      zagrenjênost  -i ž (é) stanje zagrenjenega človeka: obšla, prevzela ga je zagrenjenost; globoka zagrenjenost / storiti kaj iz zagrenjenosti
  21.      zagrenjeváti  -újem nedov.) greniti: take neprijetnosti so jim zagrenjevale življenje / to je razburjalo in zagrenjevalo ljudi
  22.      zagrízenec  -nca m () ekspr. kdor je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo, nazor: bil je pravi zagrizenec; politični, verski zagrizenec / le največji zagrizenci gredo v takem vremenu na lov
  23.      zagrízenka  -e ž () ženska oblika od zagrizenec: prava zagrizenka je
  24.      zagrízenost  -i ž () ekspr. strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo, nazor: vsi so se bali njegove zagrizenosti; verska, politična zagrizenost / boriti se proti čemu z veliko zagrizenostjo
  25.      zagŕljen  -a -o prid. () nar. hripav: zagrljen človek; biti močno zagrljen / zagrljen glas; zagrljeno petje zagŕljeno prisl.: zagrljeno govoriti

   16.294 16.319 16.344 16.369 16.394 16.419 16.444 16.469 16.494 16.519  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA