Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (16.394-16.418)



  1.      zádenjski  -a -o [dǝn] prid. () s hrbtom obrnjen v smeri gibanja: zadenjski skok; zadenjska hoja / zadenjska vožnja vzvratna vožnja zádenjsko tudi zádenjski prisl.: hoditi, umikati se zadenjsko; zadenjsko zapeljati na dvorišče
  2.      zadéven  -vna -o prid. (ẹ́) 1. knjiž. ki se nanaša na določeno zadevo: pristransko razlagati zadevna dejstva 2. pisar. ki zadeva tisto, o čemer se govori, na kar se misli: navesti zadevne podatke / v zadevnih vprašanjih se obrnite na občino takih, teh / to ime se v zadevni literaturi pogosto omenja ustrezni
  3.      zadímljenje  -a s () glagolnik od zadimiti: zadimljenje prostora pri eksploziji
  4.      zadírčen  -čna -o prid. () ki z močnim, neprijetnim glasom izraža nezadovoljstvo, nesoglasje: nenadoma je postal razdražljiv in zadirčen / zadirčne besede / zadirčen glas zadírčno prisl.: zadirčno ga je zavrnil; njen glas je zvenel zadirčno
  5.      zádnjejezíčen  -čna -o prid. (-) lingv. ki se tvori z zadnjim delom jezične ploskve: zadnjejezični samoglasnik
  6.      zádnjenavedèn  -êna -o prid. (- -é) ki je zadnji naveden: zadnjenavedeni prosilec se natečaja ni udeležil
  7.      zádnjeuvrščèn  -êna -o prid. (- -é) ki se uvrsti na zadnje mesto: zadnjeuvrščeno moštvo
  8.      zádnjičen  -čna -o prid. () nanašajoč se na zadnjico: zadnjična mišica / zadnjična odprtina ♦ med. zadnjična lega ploda v maternici lega z zadnjico naprej
  9.      zadolžênec  -nca [ž] m (é) kdor je zadolžen: zadolženci niso mogli vrniti dolgov
  10.      zadolžênje  -a [ž] s (é) 1. star. zadolženost: vedel je za sosedovo zadolženje 2. zastar. krivda, greh: zavedati se svojega zadolženja
  11.      zadolžênost  -i [ž] ž (é) stanje zadolženega človeka: zadolženost kmetov / zadolženost gospodarstva / zadolženost se manjša, veča dolg, dolgovi
  12.      zadôsten  -tna -o prid. (ó) ki ustreza, zadošča a) po količini, meri: za telesni razvoj je potrebna zadostna hrana; zbrati zadostna sredstva za obnovo šole; tečaj bo organiziran, če bo zadostno število udeležencev / zadosten premislek / publ. občani so ostali brez zadostnega odgovora zadovoljivega / zadostna količina, mera b) po lastnostih, kakovosti: zadosten dokaz, razlog, vzrok; pridobiti si zadostno izobrazbo / knjiž. biti samemu sebi zadosten ne potrebovati drugegašol. zadostni uspeh uspeh s povprečno oceno zadostno; zadostna ocena najnižja pozitivna ocena zadôstno prisl.: zadostno utemeljena trditev ∙ knjiž. jama je bila zadostno globoka, da se je v njej lahko hodilo dovolj, zadosti; sam.: izdelati z zadostnim zadostnim uspehom; v razredu je petina zadostnih encev z zadostnim uspehom; dobiti zadostno zadostno oceno
  13.      zadostílen  -lna -o prid. () star. s katerim se zadosti za storjeno krivico, povzročeno škodo, žalitev: zadostilno dejanje ♦ rel. zadostilna molitev
  14.      zadoščênje  -a s (é) 1. duševno stanje, pri katerem se kaj doživlja kot skladno z lastnimi zahtevami, pričakovanji: po opravljenem delu ga je navdalo, prevzelo zadoščenje; čutiti zadoščenje; imeti zadoščenje pri delu; zadoščenje zmagovalca; občutek zadoščenja / v zadoščenje mu je, da je njegov predlog sprejet; z zadoščenjem ugotavlja, da je delo dobro opravil 2. kar se naredi, da se kdo ne čuti več oškodovanega, užaljenega zaradi storjene mu krivice, povzročene škode, žalitve: zahtevati zadoščenje; materialno, moralno zadoščenje; popolno, pravično zadoščenje / dati komu zadoščenje za kaj; dobiti zadoščenje 3. glagolnik od zadostiti: zadoščenje predpisom, zakonom 4. knjiž. zadovoljitev: zadoščenje potreb / zadoščenje žeje potešitevzastar. če dolg ni vrnjen, dobi upnik zadoščenje odškodnino, nadomestilo
  15.      zadoščênost  -i ž (é) knjiž. zadovoljenost: čutiti zadoščenost; duševna, telesna zadoščenost
  16.      zadovóljen  -jna -o prid., zadovóljnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se duševno ugodno počuti zaradi doživljanja svojega stanja kot dovolj skladnega z lastnimi potrebami, željami: prijetno je delati v družbi zadovoljnih sodelavcev; zadovoljen je bil, da se je kar smehljal; zadovoljen se je vrnil domov; rad vidi svoje goste zadovoljne; vidno, ekspr. v dno srca zadovoljen / iron. si zdaj zadovoljen, ko je šipa razbita; evfem. nisem najbolj zadovoljen nisem zadovoljen // ki je večkrat, navadno v takem stanju: vsi so ga poznali kot zadovoljnega človeka; od malega je miren in zadovoljen // ki izraža, kaže tako stanje: zadovoljen obraz / zadovoljno življenje 2. v povedni rabi ki ima pozitiven, odobravajoč odnos do koga, česa: gospodar je z najetimi delavci zadovoljen; biti zadovoljen s samim seboj; zadovoljen sem, da tega nisem storil / biti z malim zadovoljen 3. zastar. vesel: zadovoljen je bil srečnega izida / kljub prigovarjanju ni bil zadovoljen iti ni hotel itiekspr. te rastline z jutranjim zalivanjem niso zadovoljne zanje tako zalivanje ni primerno; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni zadovóljno prisl.: zadovoljno si meti roke; zadovoljno se smehljati; zadovoljno spregovoriti, živeti
  17.      zadovoljênost  -i ž (é) dejstvo, da je kdo zadovoljèn: duhovna in telesna zadovoljenost / spolna zadovoljenost
  18.      zadréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki kaže zadrego: zadrežen človek; vstopil je ves zadrežen / zadrežni izgovori
  19.      zadŕgnjenje  -a s (ŕ) glagolnik od zadrgniti: zadrgnjenje zanke / zadrgnjenje vreče
  20.      zadrobencljáti  -ám [bǝn in ben] dov.) ekspr. stopiti s kratkimi, hitrimi koraki; zadrobiti: zadrobencljala je za njim in ga poklicala // narediti nekaj kratkih, hitrih korakov: otrok je večkrat zaporedoma zadrobencljal
  21.      zádružen  tudi zadrúžen -žna -o prid. (á; ) nanašajoč se na zadrugo: zadružni član / zadružni dom; zadružna mlatilnica zádružno tudi zadrúžno prisl.: zadružno gospodariti
  22.      zadŕžen  -žna -o prid. () nanašajoč se na zadržanje: zadržna pregrada ◊ jur. zadržna moč pravnega sredstva
  23.      zadrževálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zadrževanje: zadrževalna naprava / taka usmeritev ima zadrževalen vpliv na gospodarstvo
  24.      zadúšen 1 -šna -o prid. (ú ū) ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje: zadušen hlev, prostor / zadušna sopara; zadušno ozračje / zadušen dan; zadušna vročina / zadušen smrad zadušljiv / ekspr. zadušen tolmun brez dotoka sveže vode; pren. zadušno družbeno okolje zadúšno prisl.: zadušno vroč / v povedni rabi v rovu je postajalo zadušno
  25.      zadúšen 2 -šna -o prid. () v različnih religijah ki je za duše umrlih: zadušni obredi / zadušni denar

   16.269 16.294 16.319 16.344 16.369 16.394 16.419 16.444 16.469 16.494  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA